 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|
|
| Zanimivosti |
Fenomen štirivratnih kupejev |
| 17.06.2008 |
| Ker živimo v časih, ko nas že zajema nova marketinška evforija, izražena v stilu tako imenovanih štirivratnih kupejev, ki je sprožena predvsem s predstavitvijo 'novega nemškega vala' štirivratnih športnih limuzin, ki želijo na vsak način prepričati strokovno javnost in kupce, da gre v njihovem primeru za prave kupeje sem se odločil za izvedbo manjše raziskave o tej temi, ki bo razkrila nekaj zanimivih aspektov sodobnega marketinškega 'double speaka'. |
| Pojem coupé izhaja iz francoskega glagola 'couper' (odrezati), ki je v devetnajstem stoletju simboliziral kočijo s štirimi kolesi in enim sedežem za kočijaža (spredaj) ter zadnjo klopjo in streho za dva potnika. Približno 100 let so to prestižno oznako uporabljali v avtomobilizmu pri vseh pravih samostojnih kupejih (model brez limuzinske izvedbe) ter pri bolj športno ter kompaktno izraženih verzijah obstoječih limuzin, ki jih po preobrazbi v tipični dvovratni kupe zaznamuje krajša medosna razdalja, nižja višina in v primerjavi z limuzino tudi občutno pomanjkanje prostornosti in praktičnosti, ker imajo ponavadi le dva sedeža ali pa sedežno konfiguracijo 2+2. Pri severnoameriškem združenju SAE (Society of Automotive Engineers) so uvedli tudi uradno definicijo kupeja, ki pravi, da je pristni predstavnik kupejev vozilo z enim parom bočnih vrat in prostorom za zadnja potnika ali prtljago, ki ne presega prostornine 0,93 kubičnega metra. Po tej logiki se avtomobili kot so Chevrolet monte carlo, Ferrari 612 scaglietti ali pa Mercedes-Benzov kupe iz razreda CL uvrščeni med dvovratne limuzine, čeprav tako razmišljajo le redki predstavniki stroke, med njimi so tudi novinarji znane revije Car and Driver. Statistično gledano se večina v zadnjih petdesetih letih izdelanih kupejev redko povzpne nad 135 cm svoje telesne višine, ker ostaja višina avtomobila poleg števila bočnih vrat tudi v današnjih časih ključna pri ločevanju pravih od namišljenih kupejev iz limuzinskih in kombilimuzinskih vrst. Čeprav obstaja v zgodovini avtomobilizma kar nekaj avtomobilov (Aston Martin lagonda V8 saloon, Monica, Fisker karma, Citroën SM Opéra by Chapron…), ki bi si dejansko lahko privoščili oznako štirivratni kupe, vendar je nimajo, ker gre po mnenju proizvajalcev le za limuzine. To preimenovanje iz limuzine v kupe so si privoščili le pri Roverju, ko so predstavili štirivratno kupe verzijo modela P5 (1962/1973). V tem času so izdelali 16938 primerkov avtomobila z nekoliko nižjo strešno konstrukcijo in bolj položno nameščenim sprednjim in zadnjim steklom, ki do leta 2003 ni našel nobenega posnemovalca, čeprav so obstajali različni prototipi, ki pa jim ni nikoli uspelo priti v serijsko proizvodnjo. Pri Porscheju so leta 1989 predstavili prvo štirivratno vizijo avtomobila, ki ga lahko označimo kot spiritualnega predhodnika prihajajoče panamere. Prvi prototipni štirivratni Porsche je nosil oznako 948, leta 1990 pa se mu je pridružil še štirivratni prototip z oznako 989 (dolžina: 4,80 metra). Po tedanjih napovedih iz nemškega tiska naj bi v letu 1995 pričakali prihod prve štirivratne Porschejeve športne limuzine. Limuzina? Da, prav se prebrali. V tedanjem nemškem tekstu, ki opisuje oba avtomobila ne boste nikjer razbrali, da govorijo o 'štirivratnem kupeju', ker so imeli nemški in ostali novinarji takrat še razjasnjene pojme in bi se ob omembi štirivratnega kupeja definitivno blamirali v javnosti. Zadeva je bila kočljiva tudi zaradi tega, ker so se Nemci v tistih časih bali izgube reputacije glede pristnega športnega značaja znamke Porsche, ki so si jo prislužili z dirkalnimi dosežki in paleto izrazito športnih avtomobilov. Zato pri Ferrariju ne bomo nikoli dočakali 'urbanega športnega terenca', ker se Italijani dobro zavedajo izgube športnega ugleda in ostalih posledic brezglavega polnjenja mošnje z denarjem. O tem priča tudi nedavno objavljeni citat v nemškem tisku: »Čez trideset let nam bo jasno, kako groteskne avtomobile smo vozili po mestnih ulicah«. Ta stavek je izrekel Thomas Hillenbrand in ga v spletni izdaji časopisa Der Spiegel podkrepil s priloženo fotografijo civilnega Hummerja, na sliki pa bi se z lahkoto znašel tudi BMW X6 in ostali 2,5-tonski 'kamiončki z usnjem'. S tem se strinjajo tudi nekateri drugi nemški kolegi in seveda tudi moja malenkost. Naslednji paradoks, ki se pojavi ob spremljanju novic v nekaterih domačih in tujih medijih je še bolj nenavaden. Opazil sem, da nekateri novinarji ob opisovanju avta, kot je Fiatov grande punto in podobni zelo hitro ugotovijo, da ima avto tri ali pet vrat, ker gre za klasično kombilimuzino, medtem, ko ob opisovanju BMW-ja X6 lahko zvemo, da gre za 'štirivratni kupe', čeprav so na uradnih posnetkih in ob soočenju v živo lepo vidna zadnja peta vrata z integriranim steklom, ki X6 uvrstijo kvečjemu v razred 'terenskih kombilimuzin'. Po klasičnih kriterijih, ki niso odvisni od modnega dogajanja lahko Mecedes-Benzov CLS in Volkswagnov passat z dodatno oznako CC uvrstimo le v razred elegantnih fastback limuzin, uporaba oznake kupe pri 2,5 tonskem 'lifestyle' mamutu z malo nižjo višino kot pri modelu X5 pa predstavlja žalitev za vsakega lastnika pravega kupeja, ne glede na znamko. tekst: Marko Miklavc foto: arhiv |
 nazaj |
| nazaj |
pridružene povezave