Eurogarden
2Julij 2021

Občasna dokumentarna razstava RE/FORMA VIVA

02.07.2021 ob 19:00

Galerija Božidar Jakac

RE/FORMA VIVA: Dokumentarna razstava ob 60-letnici Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva
Lokacija: Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki
Kustosi razstave: Mladen Baćić, Alja Fir, Alja Pfeifer
Trajanje razstave: 3. julij - 26. september 2021

Letos mineva 60 let od začetka Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva. Ob obletnici je Galerija Božidar Jakac pripravila dokumentarno razstavo Re/Forma viva, ki se osredotoča na fotografsko gradivo in zgodbe iz bogate dokumentacije delovišča v Kostanjevici na Krki.

Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva se je uradno začel 4. julija 1961 v Kostanjevici na Krki in v Seči pri Portorožu. Zvok prvega dleta je dejansko začel odmevati že teden dni prej, ko je 26. junija iz Ljubljane v Kostanjevico na Krki v spremstvu Vilme Pirkovič, predsednice Upravnega odbora Forme vive s sedežem v Ljubljani, prišel prvi udeleženec, kipar Sankho Chaudhuri iz Indije. Simpozij Forma viva, ki sta ga idejno zasnovala slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek po zgledu simpozija v St. Margarethenu na Gradiščanskem, velja za najstarejši še vedno delujoči kiparski simpozij na svetu in še vedno bienalno deluje v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu. Po začetnem zagonu in vsestranskem uspehu sta se, poleg delovišč v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu, vzpostavili še delovišči v Ravnah na Koroškem (leta 1964) in Mariboru (leta 1967). Organizacijska struktura Sklada Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva je bila sestavljena iz Upravnega odbora, Umetniškega sveta in sekretariata, ki je imel koordinacijsko vlogo in je deloval v Ljubljani. Za vsako izmed delovišč je bil izbran material, ki je značilen za posamezno področje, v Kostanjevici na Krki je bil to hrast, ki so ga prvotno pridobivali iz Krakovskega gozda.

Po letih izjemnega razcveta, v katerih se je simpozij s štirimi delovišči in s svojo mednarodno odmevnostjo vpisal v anale polpreteklega in sodobnega plastičnega snovanja v svetu, je proti koncu 80. let nastopilo obdobje krize, ko so zamrli simpoziji v Kostanjevici na Krki, v Mariboru in na Ravnah na Koroškem. Simpozijska srečanja so v Kostanjevici na Krki ponovno obudili leta 1998 in od tedaj potekajo bienalno.

Dokumentarna razstava Re/Forma viva izhaja iz bogatega dokumentarnega gradiva, ki ga hrani Galerija Božidar Jakac in obsega štiri tekoče metre gradiva ter zajema prva tri desetletja simpozija v Kostanjevici na Krki. Ob pripravah na razstavo je bilo gradivo kronološko urejeno in popisano z namenom celostne digitalizacije. Večino gradiva predstavlja izvirna snov zbrana v prijavnih mapah, ki so sestavljene iz korespondence in predstavitvenega gradiva umetnikov, na podlagi katerega je Umetniški svet Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva izbiral udeležence. Manjši del gradiva obsega, poslovanje tajništva Forme vive, nastajanje Parka skulptur Forma viva v letih 1962 - 1979, poslovanje z okrajnimi in občinskimi uradi, tiskovine v posredni zvezi s Formo vivo, ter fotografije. Dokumentacija je prvovrstni vir za vpogled v kiparsko ustvarjanje tistega časa v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Vsebina priča o namenu in konceptih simpozija ter odločnosti organizatorjev, da jih uveljavijo. O posameznikih, ki so predano, neposredno, nesebično in neutrudno delovali v splošno korist, zavedajoč se človeške potrebe po umetnosti.

V šestdesetih letih obstoja simpozija je Kostanjevica na Krki gostila 133 kiparjev in tolikšna je tudi uradna številka monumentalnih simpozijskih skulptur, letos julija pa bosta na simpoziju nastali dve novi. Trenutno v Parku skulptur Forma viva  stoji 79 skulptur, 14 jih stoji v Kostanjevici na Krki, ena v parku Term Čatež in ena in ena na Ratežu pri Novem mestu. Park skulptur Forma viva ima od leta 1999 status spomenika državnega pomena in je neločljivo vpet v okolico stavbe nekdanjega samostana ter pomemben element varovane kulturne krajine.

Ob umeščanju lesenih skulptur v galerijo na prostem se osnovna ideja simpozija, ki je bila podana tudi v imenu Forma viva (lat. živa oblika) vedno znova potrjuje: les je živ material, ki se pod vplivi okolja spreminja ter v končni fazi razgradi. Pobudniki simpozija in kiparji, ki se skozi leta udeležujejo simpozija, to idejo sprejmejo kot izhodišče. Krakovski hrast se je v vseh teh letih izkazal za trden in odporen material, ki ob strokovni izbiri in pripravi lesa ter premišljenem načrtovanju kljubuje času in le počasi podlega dejavnikom ogroženosti. Ti na račun dostopnosti in idilične umestitve v naravno okolje nanj pretijo vseskozi - od trenutka, ko kipar odloži orodje, skulpturo umesti v park in se s tem zaključi še ena izvedba simpozija, skulptura pa zaživi svoje življenje. Ob dejstvu, da simpozij po šestdesetih letih še vedno vztraja in teče naprej, danes ne govorimo več o problematiki izbora materiala ampak o izzivih s katerimi se soočamo pri prizadevanju za podaljšanje življenjske dobe skulptur in vzdrževanju parka.

Tako je v letu 2019 Galerija Božidar Jakac, v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Oddelek za restavratorstvo in Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje), Univerzo v Zagrebu (Akademija za likovno umetnost, Oddelek za restavratorstvo) in Eesti Kunstiakadeemia iz Talina (Oddelek za ohranjanje kulturne dediščine in restavratorstvo), začela z izvajanjem projekta Re/Forma Viva, v okviru programa Erasmus+, Strateška partnerstva na področju visokošolskega izobraževanja. V okviru projekta ob pomoči 3D tehnologij študenti in profesorji razvijajo sistematičen pristop k dokumentiranju stanja lesenih skulptur, ki so hranjene v naravnem okolju. V prvem tednu julija je tako v Kostanjevici na Krki načrtovana poletna šola na kateri študenti skupaj s profesorji iz treh držav zajemajo podatke za izdelavo 3D modelov skulptur in popisujejo stanje skulptur. Na razstavi Re/Forma viva bodo na ogled tudi dokumentacijska poročila in v tehniki 3D tiska nastali modeli kipov ter poskusi reinterpretacije motivov skulptur v nakitu, ki so jih izdelali študenti Naravoslovnotehniške fakultete in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Dokumentarno razstavo, ki bo v Galeriji Božidar Jakac na ogled do 26. septembra 2021, so pripravili sodelavci Galerije Božidar Jakac Mladen Baćić, Alja Fir in Alja Pfeifer.

V mesecu juliju bo delovišče Forme vive v Kostanjevici na Krki ponovno zaživelo, na letošnji izvedbi simpozija Forma viva 2021, bosta kot vabljena gosta ustvarjala akademska kiparja in profesorja,  Mirko Bratuša iz Slovenije in Peter Galhidy iz Madžarske. V sklopu počastitve obletnice simpozija bo izvedena rekonstrukcija ikonične prostorske skulpture hrvaškega umetnika Miroslava Šuteja: Brez naslova (1972), ki jo je v preteklih petdesetih letih načel zob časa. Začenjajo pa se tudi priprave na konservatorsko-restavratorski poseg na najstarejši skulpturi v parku, Japonski festival, ki jo je na prvem simpoziju leta 1961 izdelal japonski kipar Eisaku Tanaka in je zaradi svoje monumentalnosti postala nekakšen simbol parka v Kostanjevici na Krki.

Slavnostni zaključek letošnjega simpozija s predstavitvami novih skulptur, umeščenih v Park skulptur Forma viva, bo v soboto 31. julija 2021.

Več informacij

Foto: Tadej Abram in Marko Adamić


Nazaj