Edmond Rostand: CYRANO DE BERGERAC

Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac
PREMIERA: 13. april ob 20.00, Veliki oder
PRVE PONOVITVE: 16., 17. in 18. april ob 19.30 I 19. april ob 18.00, Veliki oder
AVTOR PRIREDBE Martin Crimp
PREVAJALEC Boštjan Gorenc
REŽISER Tin Grabnar
Prva slovenska uprizoritev

Zadnja premiera pred celovito prenovo SNG Drama Ljubljana bo prva slovenska uprizoritev drame Cyrano de Bergerac v režiji Tina Grabnarja. Zgodba o lepoti, poeziji in ljubezni, ki jo je po Edmondu Rostandu priredil vrhunski britanski dramatik Martin Crimp, bo z avtorskim jezikom in izvirno glasbeno podobo sklenila zadnjo sezono v stari stavbi Drame.

V Cyrano de Bergeracu, ki bo premierno zaživel 13. aprila igrajo Tina Vrbnjak, Jure Henigman, Domen Novak (k. g.), Benjamin Krnetić, Nina Valič, Uroš Fürst, Gašper Lovrec (k. g.), Klemen Janežič, Saša Pavlin Stošić (k. g.) in Rok Vihar. Novinarsko konferenco pripravljamo v ponedeljek, 8. aprila, ob 14.30 v Drama Kavarni. Predavanje dr. Gašperja Trohe z naslovom Rostandov Cyrano na slovenskih poklicnih odrih, ki ga v sklopu cikla predavanj in pogovorov SLOGI in Drama pripravljamo četrtek, 4. aprila, ob 18.00 v Drama Kavarni, bo odstrlo načine uprizarjanja pri nas in odmeve na to »heroično komedijo«. 

Cyrano de Bergerac je vsenaokrog znan kot izjemen vojščak, ki se lahko sam spoprime s celo armado razjarjenih bojevnikov. S tem ko kljubuje pariškim veljakom in javno ščiti državljanske svoboščine, si je pridobil že skorajda zvezdniški status ponosnega upornika. Slovi tudi po virtuoznem kovanju verzov. Zdi se, da zna pero sukati še spretneje kot meč. Z besedami lahko prodre vse do največjih globočin prefinjene ženske duše, ki jo razume bolje kot marsikateri ljubimec iz sedemnajstega stoletja. Toda Cyrano de Bergerac ima velik nos. To je nos, ki mu kot nekakšna ogromna in nepremostljiva prepreka zapira pot do prave ljubezni. Neskončno je zaljubljen v lepotico Roksano, pa ji tega preprosto nikoli ne zaupa. Kar bi se lahko končalo kot čudovita renesančna romanca, se zato sprevrže v eno najbolj tragičnih ljubezenskih zgodb iz zgodovine svetovne književnosti.

Sodobni angleški dramatik Martin Crimp je prepisal eno od klasičnih del francoske literature. Z verzi, ki se poigravajo z elementi rapanja in spoken word pesmi, je na novo vzpostavil pravila vezane besede v dramski literaturi. Visok jezik je postavil ob bok profanemu in tako razprl bitko med protagonisti. Ti tekmujejo v tem, kdo bolje in bolj spretno rima. V visokih pariških krogih namreč nekaj veljaš samo, če znaš izjemno dobro kovati stihe. S takšnimi metagledališkimi postopki uspe Martinu Crimpu ob kopici pikrih opazk lahkotno ošvrkniti družbenopolitična razmerja francoske renesanse, ki jih duhovito vzporeja z enaindvajsetim stoletjem. Njegova lingvistična mojstrovina se z različnimi humornimi peripetijami postopoma zgosti okrog vprašanja lepote in lepotnih idealov. Raziskuje sram in jezo, ki ju občuti sodobni človek, ker njegova zunanja podoba ne ustreza nedosegljivim družbenim normam. V času pobezljanega narcisizma se zato sprašuje, kako živeti zares izpolnjeno življenje.

Tin Grabnar

Foto: Peter Uhan