V zadnjih letih se je tehnologija kamer – bodisi profesionalnih kamer, brezpilotnih letal ali celo kamer mobilnih telefonov – dramatično razvila. Zahvaljujoč temu lahko v presenetljivih podrobnostih in iz izjemne bližine zajemamo redke naravne pojave, ki smo jih prej lahko opazovali le od daleč ali pa sploh ne. Tridelna serija Nevarna Zemlja, ki bo premierno predvajana na programu Viasat Nature v soboto, 15. maja, ob 21.15, obravnava prav takšne pojave, in sicer s posnetki, ki so bili posneti namerno ali celo naključno. Iz novih kotov in popolnoma približanih posnetkov boste lahko opazovali vulkane, plazove, ledene gore, orkane, strele in severni sij. V tem članku razkrivamo nekaj zanimivih ugotovitev.

Zakaj leta 2014 nismo predvideli izbruha vulkana na gori Otake?
27. septembra 2014 je Otake, drugi največji vulkan na Japonskem, nepričakovano izbruhnil - pojavili so se sivi oblaki pepela, ki so se v nekaj minutah razširili po vsej okolici. Izbruh je povzročil smrt več kot 50 ljudi – nekatere so pokopali padajoči ostanki, večina pa se jih je zadušila s strupenimi plini. Goro Otake skrbno nadzorujejo že od osemdesetih let, vendar znanstveniki tega izbruha niso predvideli. Zakaj?

Po posnetkih mobilnih telefonov, ki so jih posneli nedaleč od mesta izbruha, je bil smrtonosni oblak pepela sumljivo bel, torej to ni bila magma, temveč je iz globin gore uhajala para. To je zato, ker je šlo za zelo redek, tako imenovani freatični izbruh vulkana Otake, med katerim se je voda znotraj gore dotaknila magme in v trenutku izhlapela, kar je povzročilo eksplozijo pare. Tak izbruh je izjemno hiter, zato ga je težko napovedati, poleg tega pa pari pogosto sledijo škodljivi plini, ki zajamejo vse, ki poskušajo pobegniti z območja.

Kako lahko mala snežinka postane plaz?
Vsako leto zaradi plazov umre na stotine ljudi. Reševalci lahko v povprečju izkopljejo le polovico pokopanih pod snegom. Toda zakaj ima plaz iz posameznih, drobnih, krhkih snežink tako smrtonosno moč? Seveda obstaja nekaj preprostih razlag, ki se nanašajo na prostornino, maso in hitrost drvečega snega, a novi posnetki kamer nam prikažejo nekaj možnosti, ki nam razkrivajo še več.

Na posnetku s čelade nameščene kamere srečnega preživelega smučarja je razvidno, kako drvi sneg, se premetava ter ustvarja trenje, ko se plaz kopice snega spušča v dolino. To povzroča toploto, zaradi katere se sneg stopi in ustvari plast vode, ki je s prostim očesom komaj vidna, kar ne le poveča njihovo težo in gostoto, temveč tudi zlepi skupaj vse pod njim in ustvari pravo steno iz snega, ki je, če se kaj znajde pod njo, trda kot beton.

Kdaj natančno nevihta postane tornado?
Največ možnosti za nastanek tornada je v tako imenovanih supercelicah, orjaških nevihtnih oblakih, ki se lahko raztezajo po območju večjem kot 10 kilometrov v nebo in dosežejo celo najvišje dele ozračja. Hitri gornji tokovi lahko povzročijo vrtinčenje v oblaku zaradi razlike v tlaku med notranjostjo oblaka in zrakom okoli njega. Če je razlika v tlaku primerno velika, vrtinec uide iz oblaka in tvori nekakšen lijak; in če ta lijak doseže tla, postane tornado.

V oddaji Nevarna Zemlja si lahko ogledate posnetke, posnete julija 2015 v Arizoni, ki so zajeli tako imenovani mikropok, sunkovit veter, ki je bil hitrejši od 160 kilometrov na uro, kar je zadnji korak pri nastajanju tornada. Zgodilo se je v trenutku. Še dandanes je neverjetno težko napovedati, kje bodo nastali tornadi. Vemo, da je ena od zahtev zanj zgoščeni navpični pretok zraka, ki pa potrebuje več različnih dejavnikov, pa tudi optimalne atmosferske in topografske razmere. Sodobne tehnologije za zajemanje slik nam omogočajo beleženje teh pojavov (po naključju ali namenoma), tako da lahko z analizo posnetkov dobimo odgovore na ta in podobna vprašanja. V oddaji Nevarna Zemlja preiskujemo ta vprašanja – le na programu Viasat Nature.