Če smo s prvo, lansko edicijo Festivala obeležili 50-letnico delovanja kinotečne dvorane na Miklošičevi 28, že druga festivalska izdaja odločno prebija lokalni okvir in se uveljavlja kot izvirna manifestacija v mednarodnem prostoru. Kinoteko bodo namreč v tem času obiskale štiri ugledne sestrske institucije, Francoska kinoteka, newyorški Anthology Film Archives, Avstrijski filmski muzej in italijanski Fuori Orario, vsaka z izjemnim naborom raritet iz svojih arhivov, ki bodo poskrbele, če si
izposodimo Rossellinijevo misel, za unikatno »sintezo spektakla, obveščanja in kulture.« - Jurij Meden, Koen Van Daele, Nil Baskar
2. Festival 35-mm filma
Slovenska kinoteka, 17.–21. junij
17.6. torek
19.30
Festival 35-mm filma – uvertura
Arnulf Rainer
Peter Kubelka, Avstrija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 7', bd
Bržčas eden najbolj vplivnih in najpogosteje predvajanih avantgardnih filmov vseh časov, kristal ustvarjalne kariere Petra Kubelke, brezhiben pretok njegovih teorij o filmskem mediju v prakso, tudi film, ki ga je kako drugače kot na velikem platnu preprosto nemogoče izkusiti. Sedemminutni dogodek, sestavljen izključno iz teme (črnih sličic filmskega traku), svetlobe (prosojnega celuloida), tišine in zvoka (belega šuma), ki v najrazličnejših (skrbno skonstruiranih) kombinacijah in permutacijah povzročijo, da filmska dvorana, filmsko platno, očesna mrežnica in ušesni bobnič hipoma mutirajo v eno samo, celovito biomehansko entiteto. Tudi vrhunec t. i. flicker filma, ki gradi na tako hitrem menjavanju sličic, da jim oko v celoti ne more slediti in posledično možganom riše po svoje.
»Filmi Petra Kubelke so kakor kos kristala ali katerega drugega objekta iz narave: niso videti, kot da bi jih napravil človek « P. Adams Sitney
Vstop prost.
20.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Konec Zemlje (Finis Terrae)
Jean Epstein, Francija, 1929, 35mm, 1.33, čb, 80', nemi, svp
otoki
otoki kjer ne bomo nikdar pristali
otoki, kjer se ne bomo nikdar izkrcali
otoki prekriti z rastlinjem
otoki prihuljeni kot jaguarji
otoki nemi
otoki negibni
otoki brez imena in nepozabni
čevlje vržem čez krov kajti silno rad bi do vas
Blaise Cendrars, Otoki (prevedel Aleš Berger)
Jean Epstein (1897-1953) je bil poet, režiser, filozof. Njegova umetniška zapuščina še danes vzbuja veliko navdušenja in zanimanja po vsem svetu. Režiser »diamantnega obraza«, kot ga je poimenoval njegov sodobnik Abel Gance, je v filmskem svetu kar nekaj časa veljal za relativno neznanko. Eden izmed razlogov za to bi lahko bilo dejstvo, da se je v svojem razgibanem opusu loteval zelo različnih zvrsti in področij filmskega ustvarjanja. Njegovo delo lahko v grobem razdelimo na štiri ključna obdobja. V kratkem časovnem okviru desetih let se je kot avtor lotil avantgardnega filma (Ogledalo s trojnim obličjem, Propad hiše Usher), bolj osebnih, esejističnih filmov (Lepotica iz Neversa, Zvesto srce), snemanja velikih uspešnic za studio Albatros films (Dvojna ljubezen) in dokumentarne fikcije o pomorstvu (Konec Zemlje Morje krokarjev, Zlato morja). Tako je, v iskanju vedno novih oblik in izrazov, s katerimi bi izzval svoje literarno in kinematografsko delo, leta 1928 opustil estetiko zgodnjih del in se premaknil k snemanju poetičnih dokumentarnih filmov, ki so imeli tudi močno socialno noto. Med letoma 1928 in 1948 je v Bretaniji posnel serijo devetih surovih, asketskih in hkrati zelo magičnih filmov, v katerih so igrali lokalni prebivalci. Naturščiki so v teh filmih govorili različne bretonske jezike, ki so bili do takrat še popolnoma neznani. Ironično (ali pa tudi ne), če pomislimo, da se je Epstein ravno v času, ko je prišel zvočni film odločil, da bo posnel kopico filmov v jeziku, ki ga nihče ne razume. Ali danes kdo ve, v kakšnem jeziku je govoril Nanook s severa? Filme Jeana Epsteina je nedavno restavrirala Francoska kinoteka.
Glasbena spremljava v živo: Maud Nelissen (klavir).
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
22.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Zibelke (Les Berceaux)
Jean Epstein, Francija, 1932, 35mm, 1.37, čb, 6', svp
Morska pesem (Chanson d'Ar-mor)
Jean Epstein, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 43', svp
Dve filmski poemi o morju in ljubezni.
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
18.6. sreda
17.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Zlato morja (L'Or des mers)
Jean Epstein, Francija, 1931, 35mm, 1.37, čb, 72', svp
Morje naplavi škatlo s skrivnostno vsebino. Najde jo reven in od vseh preziran ribič. Posneto na bretonskem otoku Hoëdic.
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
18.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Krotilec viharjev (Le Tempestaire)
Jean Epstein, Francija, 1947, 35mm, 1.37, čb, 22', svp
Mlad ribič se izgubi na razburkanem morju. Njegova zaskrbljena zaročenka se zateče h Krotilcu viharjev.
Morje krokarjev (Mor'vran, la mer des corbeaux)
Jean Epstein, Francija, 1930, 35mm, 1.37, čb, 25', svp
Vsakdan ribičev bretonskega otoka Sein in njihovega boja z oceanom.
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
20.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Siegfried Kracauer
Ljudje v nedeljo (Menschen am Sonntag)
Curt Siodmak, Robert Siodmak, Edgar G. Ulmer, Fred Zinnemann, Nemčija, 1930, 35mm, 1.33, čb, 68', nemi, svp
Čas tik pred vzponom nacizma, ko so bile nedelje še romantične in brezdelne. Avantgardna impresija berlinskega življenja v poznih 20. letih, posneta v liričnem dokumentarnem duhu »simfonij velemesta«, in zgodnje sodelovanje izjemnih talentov nemškega filma, preden so postali velika imena Hollywooda: kasnejših mojstrov filma noir, Siodmaka in Ulmerja, ter bodočih oskarjevcev Wilderja in Zinnemanna.
»Napisal sem scenarij za avantgarden filmček z naslovom Ljudje v nedeljo, ki ga je režiral Robert Siodmak s Fredom Zinnemannom kot asistentom kamere. Šlo je za neke vrste novovalovski film, posnet leta 1929, veliko let pred novim valom, o skupini Berlinčanov, ki skupaj preživlja nedeljsko popoldne. Film je naletel na velik odziv, vendar je treba to razumeti v pravi luči. Ni šlo za to, da bi se zbrala skupina diletantov in posnela nekakšne Ameriške grafite, ki bi prinesli 40 milijonov mark. A ljudje so veliko govorili o na pol dokumentarnem filmu, ki je za tiste čase pomenil noviteto. /.../ Bil je nekakšen cinéma vérité in to z razlogom: ker si nismo mogli privoščiti igralcev, smo morali uporabiti ljudi vérité ...« Billy Wilder
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
Ljudje med tednom in v nedeljo: Evropa v dveh stadijih krize kapitalizma – 1929 vs. 2008
Projekciji filma sledi okrogla miza, na kateri se bo Nil Baskar z dr. Gorazdom Kovačičem, dr. Rastkom Močnikom in dr. Tanjo Rener pogovarjal o podobnostih in razlikah med krizo, ki je izbruhnila leta 1929, in krizo, v kateri živimo zadnjih šest let. Izhodišče razprave bosta film Ljudje v nedeljo in prav tako v letih 1929–1930 v Berlinu nastala sociološka študija Uslužbenci: poročilo iz najnovejše Nemčije Siegfrieda Kracauerja (1889–1966), v Sloveniji malo znanega publicista, pisatelja, filmskega teoretika, utemeljitelja filmske sociologije (in še bi lahko naštevali), ki skupaj z Adornom, Benjaminom, Blochom in Horkheimerjem sodi med najpomembnejše in najproduktivnejše nemške kritične intelektualce svojega časa. Študija, v kateri Kracauer kritično in z obilo ironije predstavi malomeščanske uslužbence weimarske republike, katerih vsakdanje življenje kaže osupljivo podobnost z neoliberalistično družbeno realnostjo, je nedavno v prevodu Anje Naglič izšla pri Založbi /*cf.
Dogodek organiziramo v sodelovanju z Založbo /*cf.
19.6. četrtek
17.00
Festival 35-mm filma/Filmi, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani
24 Frames per Century
Athina Rachel Tsangari, Grčija, 2013, video, 16:9, barvni, 2’30’’
Necktie
Yorgos Lanthimos, Grčija, 2013, video, 16:9, barvni, 1’44’’
Barry Lyndon
Stanley Kubrick, ZDA/VB, 1975, 35mm, 1.66, barvni, 184', svp
Filmska različica romana W. M. Thackerayja o irskem pustolovcu iz 18. stoletja, ki se vzpenja po družbeni lestvici. Kubrick je v Lyndonu največ truda vložil v pripovedovanje s podobami, v vizualno plat filma, v fotografijo. Na film je močno vplivalo angleško in nemško slikarstvo 18. stoletja. Veliko prizorov je oblikovanih po načinu slikanja, ki je bilo prisotno v tistem času. Kamera sledi takratnemu razumevanju pokrajine, figuralike in perspektive.
»Barry Lyndon je pomenil velik filmski izziv; na Kubricka kostumske drame v večini niso naredile vtisa, motila ga je predvsem napačna osvetlitev interierjev, uporaba močnih reflektorjev in posledično »ploska« fotografija, ki je uničila toplo, spremenljivo svetlobo sveč. Menil je, da je treba čas 18. stoletja ujeti izključno s pomočjo naravne svetlobe, saj je šlo za obdobje brez elektrike. Za protagoniste Barryja Lyndona sta bila vir svetlobe sonce in sveča. In temu imperativu se je nameraval podrediti tudi sam.« - Simon Popek
Projekcijo bo uvedel Koen Van Daele. Projekcija v okviru Leta kina najavlja jesensko retrospektivo Filmov, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani.
20.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Anthology Film Archives
Odrgnjeni komolci (Chafed Elbows)
Robert Downey, ZDA, 1966, 35mm, čb/barvni, 57', bp
Nobenih opravičil več (No More Excuses)
Robert Downey, ZDA, 1968, 35mm (posneto na 16mm), čb, 44', bp
Newyorški Anthology Film Archives se predstavlja z dvema programoma iz svoje bogate zbirke, ki opozarjata predvsem na aktivno vlogo te inštitucije pri ohranjanju ameriškega avantgardnega oziroma eksperimentalnega filma. Prvi program prinaša dva navdihujoča filma v režiji unikatnega Roberta Downeyja starejšega, kraljevskega klovna underground filmskega gibanja šestdesetih. V osrčju živahne kontrakulturne scene, na kateri so filmarji in umetniki z vseh vetrov odločno zavračali preživele konvencije, izumljali nove oblike in razstreljevali ustaljene koncepcije dobrega okusa, je Downey jurišal naravnost na fronto narativne komedije. Navzlic nezaslišani nespoštljivosti, formalni razigranosti in povsem nelogični zgodbi se je njegov prvenec Odrgnjeni komolci izkazal za nepričakovan tržni uspeh in tako postal eden prvih underground filmov, ki so pritegnili pozornost širšega občinstva. Odrgnjenim komolcem je sledila sorodno odtrgana komedija Nobenih opravičil več, ki pet kratkih zgodb preplete v eno samo hrupno zmešnjavo (vključujoč zgodbo o jenkiju iz časa državljanske vojne, ki se osupel prebudi v New York šestdesetih in ga odigra sam Downey). Oba filma, komična zaklada iz zlate dobe ameriškega undergrounda, je restavriral Anthology Film Archives. Finančna podpora: Film Foundation. Posebna zahvala: Simon Lund (Cineric, Inc.), Fran Bowen (Trackwise)
Projekcijo bo uvedel Jed Rapfogel (Anthology Film Archives).
22.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Anthology Film Archives/<35mm
The Climate of New York
Rudy Burckhardt, 1948, 16mm, čb/barvni, 21'
Pri ohranitvi filma je pomagal program Avant-Garde Masters, ki ga financira Film Foundation in izvaja National Film Preservation Foundation.
In the Street
Helen Levitt, ZDA, 1952, 16mm, čb, 12', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives.
The Wonder Ring
Stan Brakhage, 1955, 16mm, 4'
Gnir Rednow
Joseph Cornell, 1955, 16mm, 5'
Bridges-Go-Round
Shirley Clarke, ZDA, 1958, 16mm, 7'
Film je ohranil Anthology Film Archives.
Ismism
Manuel Delanda, ZDA, 1979, 16mm (posneto na super8mm), 8', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives. Finančna podpora: The Andy Warhol Foundation for Visual Arts, National Film Preservation Foundation.
Goodbye 42nd Street
Richard Kern, ZDA, 1983, 16mm (posneto na super8mm), 4', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives. Finančna podpora: The Andy Warhol Foundation for Visual Arts.
El Atlantis
Frank Kuenstler, 1973, 16mm, 21'
Film je ohranil Anthology Film Archives. Posebna zahvala: Tom Gunning (University of Chicago).
Drugi program sestavlja osem avantgardnih portretov New Yorka. Navzlic identičnemu predmetu obravnave gre za nadvse raznoliko združbo filmov, ki se v času razteza od poznih štiridesetih do zgodnjih osemdesetih (gre za obdobje, v katerem je mesto tako fizično kot kulturno povsem zamenjalo svojo fasado), oblikovno pa zaobjemajo praktično vse: od lirično dokumentarnega sloga Rudyja Burckhardta in Helen Levitt, nepreseženega občutka za kompozicijo Stana Brakhagea, presunljivih eksperimentiranj Josepha Cornella in Shirley Clarke, do punkovske agresivnosti Manuela Delande in Richarda Kerna. Tako ta vsestranski nabor poem v čast raznolikemu mestu predstavlja tudi osupljiv razpon pristopov avantgardnega filma.
Projekcijo bo uvedel Jed Rapfogel (Anthology Film Archives).
20.6. petek
17.30
Festival 35-mm filma
Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 14', ap
Razigran, konceptualen, komičen dokument pestrosti vseh narodov in narodnosti Avtonomne pokrajine Vojvodine; ob svojem nastanku precej kontroverzen film, saj sistemu ni bilo jasno, ali se ustvarjalci filma iz posvečenega koncepta bratstva in enotnosti norčujejo ali ga preprosto slavijo.
Karpopotnik
Matjaž Ivanišin, Slovenija, 2012, 35mm (posneto na 16mm in super8mm), 1.85, barvni, 50', ap
Leta 1971 je 28-letni K. G. s kamero popotoval po Vojvodini in posnel nenavaden "film ceste" Imam jednu kuću, ki je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih stezicah poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja njegovo potovanje. Premierna projekcija nove, prve 35mm kopije. »To je to.« M. I.
19.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Österreichisches Filmmuseum
Hernals
Hans Scheugl, Avstrija, 1967, 35mm (posneto na 16mm), barvni, 11'
Dekonstrukcija in ponovna konstrukcija (poletnega) časa in (javnega) prostora naslovnega delavskega predmestja Dunaja, v kateri se premešajo utrinki vsakdana in drobna, igriva bitka spolov. Spopadeta se VALIE EXPORT (v rumeni obleki, vredni Godardovega Prezira) in Peter Weibel (z modrim NIVEA balonom kot ponosno aluzijo na njegovo pionirsko delovanje v sferi razširjenega filma). Filmar, fotograf in kulturni zgodovinar Scheugl je bil njun najbolj aktiven sodelavec v kratkotrajni, pa zato vplivni Kooperativi avstrijskih filmarjev. Avstrijski filmski muzej (Österreichisches Filmmuseum) je v letih 2013-14 na podlagi izvirnega barvnega obračilnega 16mm traku film digitalno restavriral in napravil nov 35mm internegativ in 35mm kopijo za predvajanje.
Batang West Side
Lav Diaz, Filipini, 2001, 35mm, 1.85, čb/barvni, 302', avp
»Batang West Side se začne kot klasična kriminalka: s truplom mladega filipinskega imigranta, ki ga pozno ponoči najdejo na pločniku zapuščene ulice, in detektivom, ki se skrbno loti preiskovanja primera. Umor brez prič se izkaže za kompleksen rašomonski labirint in preiskava se, z vsako novo pričo, vedno bolj oddaljuje od samega primera in hkrati od obrazcev žanra kriminalne drame. Film tako mutira v kompleksno psihološko in sociološko dramo, v kateri Diaz skozi razkrivanje umazanih skrivnosti secira filipinsko diasporo v Jersey Cityju ter kader za kadrom podira mit ameriških Filipincev kot zglednih in delavnih državljanov. Epska struktura, monumentalen dizajn in glasba v filmu so preprosto veličastni. Skoraj nemogoče je verjeti, da je ta čudovita mojstrovina nastala v časovnem obdobju dveh mesecev, za manj kot 200.000 dolarjev.« Ronnie Scheib, Variety
»Obstajajo kinematografi, ki bodo ta film sprejeli odprtih rok. In obstajajo ljudje, ki bodo gledali dolge filme. Verjamem v to, da ima skupina ljudi moč, da preseže standarde, ki so običajni za razumevanje umetnosti. Filmom velikih proporcev in lepote je potrebno le omogočiti, da najdejo svoje mesto, kjer so lahko videni. Na ta način bomo izobrazili občinstvo, ki bo imelo zadosti filozofskega znanja, da bo lahko cenilo filmsko umetnost. Ljudje bodo uživali ob gledanju filma Batang West Side. Kinematografi bodo svoj program odprli s tem filmom.« Lav Diaz
V letih 2012-13 je Avstrijski filmski muzej v sodelovanju z dunajskim laboratorijem Synchro Film & Video iz izvirnih 35mm negativov napravil novo, barvno korigirano 35mm kopijo filma Batang West Side in tako ohranil ta film. Pri izdelavi nove kopije, ki je posvečena spominu na Alexisa Tioseca (1981-2009) in Niko Bohinc (1979-2009), je tesno sodeloval tudi Lav Diaz. Projekcijo bo uvedel Alexander Horwath (Avstrijski filmski muzej).
21.6. sobota
19.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Fuori Orario
Sajat Nova – Vulnerant omnes, ultima necat – svetovna kinematografska premiera!
Sergej Josifovič Paradžanov, SZ, 1968, 35mm, 1.37, barvni, 290', nemi
Mogočne besede armenskega pesnika iz 18. stoletja Harutjana Sajatjana (v tistem času znanega tudi kot Sajat Nova - Kralj pesmi) so ujete v tem vizualnem pastišu, ki je tako stilizirana biografija kakor tudi posvetilo njegovemu delu. Razdeljen je na osem delov, od njegovega otroštva in mladostniških let prek odhoda v samostan do ostarelosti, ko samostan zapusti, sreča angela vstajenja, pokoplje svojo ljubezen, nato pa še sam umre. Toda njegova poezija ostane nesmrtna. Revolucionarna eksplozija barv in oblik, spletenih v poezijo, kot jo lahko ustvarja samo film. Vendar to ni vse, kar bomo gledali v Kinoteki. Prvič na velikem platnu bo na novi 35mm filmski kopiji v celoti predvajanih vseh (in samo) pet ur surovega, nemega filmskega materiala (v katerem se ne ponovi niti en kader), iz katerega je Paradžanov izklesal svojo mojstrovino in ki se kaže kot čudovit, enkraten zametek neke mogočne poezije, mogoče še brez ritma in rime, za katera pa bo poskrbela glasbena spremljava v živo.
»Poleg filmskih govoric, ki sta jih predlagala Griffith in Eisenstein, ni film iznašel nič revolucionarno novega, vse dokler se ni pojavil Paradžanov s filmom Sajat Nova.« Mihail Vartanov
»Dragi gledalec, v tem filmu ne išči biografije velikega armenskega poeta. Medij filma smo uporabili zgolj za rekonstrukcijo njegovih pesmi v podobah.« Sergej Paradžanov
Projekcijo bosta uvedla Donatello Fumarolla in Enrico Ghezzi (Fuori Orario). Za nepretrgano maratonsko glasbeno spremljavo v živo bo poskrbel kinotečni hišni harfist Eduardo Raon.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
avp angleški video podnapisi
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
zahvale
Emilie Cauquy, Yohann Dedy (Cinémathèque Française), Donatello Fumarola, Enrico Ghezzi (Fuori Orario), Alexander Horwath, Regina Schlagnitweit, Florian Wrobel, Roland Fischer-Briand (Österreichisches Filmmuseum), Jed Rapfogel (Anthology Film Archives), Karpo Godina, Andrej Goričar, Matjaž Ivanišin, Maud Nelissen, Michael Pattison, Eduardo Raon.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si
2. Festival 35-mm filma
Slovenska kinoteka, 17.–21. junij
17.6. torek
19.30
Festival 35-mm filma – uvertura
Arnulf Rainer
Peter Kubelka, Avstrija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 7', bd
Bržčas eden najbolj vplivnih in najpogosteje predvajanih avantgardnih filmov vseh časov, kristal ustvarjalne kariere Petra Kubelke, brezhiben pretok njegovih teorij o filmskem mediju v prakso, tudi film, ki ga je kako drugače kot na velikem platnu preprosto nemogoče izkusiti. Sedemminutni dogodek, sestavljen izključno iz teme (črnih sličic filmskega traku), svetlobe (prosojnega celuloida), tišine in zvoka (belega šuma), ki v najrazličnejših (skrbno skonstruiranih) kombinacijah in permutacijah povzročijo, da filmska dvorana, filmsko platno, očesna mrežnica in ušesni bobnič hipoma mutirajo v eno samo, celovito biomehansko entiteto. Tudi vrhunec t. i. flicker filma, ki gradi na tako hitrem menjavanju sličic, da jim oko v celoti ne more slediti in posledično možganom riše po svoje.
»Filmi Petra Kubelke so kakor kos kristala ali katerega drugega objekta iz narave: niso videti, kot da bi jih napravil človek « P. Adams Sitney
Vstop prost.
20.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Konec Zemlje (Finis Terrae)
Jean Epstein, Francija, 1929, 35mm, 1.33, čb, 80', nemi, svp
otoki
otoki kjer ne bomo nikdar pristali
otoki, kjer se ne bomo nikdar izkrcali
otoki prekriti z rastlinjem
otoki prihuljeni kot jaguarji
otoki nemi
otoki negibni
otoki brez imena in nepozabni
čevlje vržem čez krov kajti silno rad bi do vas
Blaise Cendrars, Otoki (prevedel Aleš Berger)
Jean Epstein (1897-1953) je bil poet, režiser, filozof. Njegova umetniška zapuščina še danes vzbuja veliko navdušenja in zanimanja po vsem svetu. Režiser »diamantnega obraza«, kot ga je poimenoval njegov sodobnik Abel Gance, je v filmskem svetu kar nekaj časa veljal za relativno neznanko. Eden izmed razlogov za to bi lahko bilo dejstvo, da se je v svojem razgibanem opusu loteval zelo različnih zvrsti in področij filmskega ustvarjanja. Njegovo delo lahko v grobem razdelimo na štiri ključna obdobja. V kratkem časovnem okviru desetih let se je kot avtor lotil avantgardnega filma (Ogledalo s trojnim obličjem, Propad hiše Usher), bolj osebnih, esejističnih filmov (Lepotica iz Neversa, Zvesto srce), snemanja velikih uspešnic za studio Albatros films (Dvojna ljubezen) in dokumentarne fikcije o pomorstvu (Konec Zemlje Morje krokarjev, Zlato morja). Tako je, v iskanju vedno novih oblik in izrazov, s katerimi bi izzval svoje literarno in kinematografsko delo, leta 1928 opustil estetiko zgodnjih del in se premaknil k snemanju poetičnih dokumentarnih filmov, ki so imeli tudi močno socialno noto. Med letoma 1928 in 1948 je v Bretaniji posnel serijo devetih surovih, asketskih in hkrati zelo magičnih filmov, v katerih so igrali lokalni prebivalci. Naturščiki so v teh filmih govorili različne bretonske jezike, ki so bili do takrat še popolnoma neznani. Ironično (ali pa tudi ne), če pomislimo, da se je Epstein ravno v času, ko je prišel zvočni film odločil, da bo posnel kopico filmov v jeziku, ki ga nihče ne razume. Ali danes kdo ve, v kakšnem jeziku je govoril Nanook s severa? Filme Jeana Epsteina je nedavno restavrirala Francoska kinoteka.
Glasbena spremljava v živo: Maud Nelissen (klavir).
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
22.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Zibelke (Les Berceaux)
Jean Epstein, Francija, 1932, 35mm, 1.37, čb, 6', svp
Morska pesem (Chanson d'Ar-mor)
Jean Epstein, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 43', svp
Dve filmski poemi o morju in ljubezni.
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
18.6. sreda
17.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Zlato morja (L'Or des mers)
Jean Epstein, Francija, 1931, 35mm, 1.37, čb, 72', svp
Morje naplavi škatlo s skrivnostno vsebino. Najde jo reven in od vseh preziran ribič. Posneto na bretonskem otoku Hoëdic.
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
18.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Cinémathèque Française
Krotilec viharjev (Le Tempestaire)
Jean Epstein, Francija, 1947, 35mm, 1.37, čb, 22', svp
Mlad ribič se izgubi na razburkanem morju. Njegova zaskrbljena zaročenka se zateče h Krotilcu viharjev.
Morje krokarjev (Mor'vran, la mer des corbeaux)
Jean Epstein, Francija, 1930, 35mm, 1.37, čb, 25', svp
Vsakdan ribičev bretonskega otoka Sein in njihovega boja z oceanom.
Projekcijo bo uvedla Emilie Cauquy (Francoska kinoteka).
20.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Siegfried Kracauer
Ljudje v nedeljo (Menschen am Sonntag)
Curt Siodmak, Robert Siodmak, Edgar G. Ulmer, Fred Zinnemann, Nemčija, 1930, 35mm, 1.33, čb, 68', nemi, svp
Čas tik pred vzponom nacizma, ko so bile nedelje še romantične in brezdelne. Avantgardna impresija berlinskega življenja v poznih 20. letih, posneta v liričnem dokumentarnem duhu »simfonij velemesta«, in zgodnje sodelovanje izjemnih talentov nemškega filma, preden so postali velika imena Hollywooda: kasnejših mojstrov filma noir, Siodmaka in Ulmerja, ter bodočih oskarjevcev Wilderja in Zinnemanna.
»Napisal sem scenarij za avantgarden filmček z naslovom Ljudje v nedeljo, ki ga je režiral Robert Siodmak s Fredom Zinnemannom kot asistentom kamere. Šlo je za neke vrste novovalovski film, posnet leta 1929, veliko let pred novim valom, o skupini Berlinčanov, ki skupaj preživlja nedeljsko popoldne. Film je naletel na velik odziv, vendar je treba to razumeti v pravi luči. Ni šlo za to, da bi se zbrala skupina diletantov in posnela nekakšne Ameriške grafite, ki bi prinesli 40 milijonov mark. A ljudje so veliko govorili o na pol dokumentarnem filmu, ki je za tiste čase pomenil noviteto. /.../ Bil je nekakšen cinéma vérité in to z razlogom: ker si nismo mogli privoščiti igralcev, smo morali uporabiti ljudi vérité ...« Billy Wilder
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir).
Ljudje med tednom in v nedeljo: Evropa v dveh stadijih krize kapitalizma – 1929 vs. 2008
Projekciji filma sledi okrogla miza, na kateri se bo Nil Baskar z dr. Gorazdom Kovačičem, dr. Rastkom Močnikom in dr. Tanjo Rener pogovarjal o podobnostih in razlikah med krizo, ki je izbruhnila leta 1929, in krizo, v kateri živimo zadnjih šest let. Izhodišče razprave bosta film Ljudje v nedeljo in prav tako v letih 1929–1930 v Berlinu nastala sociološka študija Uslužbenci: poročilo iz najnovejše Nemčije Siegfrieda Kracauerja (1889–1966), v Sloveniji malo znanega publicista, pisatelja, filmskega teoretika, utemeljitelja filmske sociologije (in še bi lahko naštevali), ki skupaj z Adornom, Benjaminom, Blochom in Horkheimerjem sodi med najpomembnejše in najproduktivnejše nemške kritične intelektualce svojega časa. Študija, v kateri Kracauer kritično in z obilo ironije predstavi malomeščanske uslužbence weimarske republike, katerih vsakdanje življenje kaže osupljivo podobnost z neoliberalistično družbeno realnostjo, je nedavno v prevodu Anje Naglič izšla pri Založbi /*cf.
Dogodek organiziramo v sodelovanju z Založbo /*cf.
19.6. četrtek
17.00
Festival 35-mm filma/Filmi, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani
24 Frames per Century
Athina Rachel Tsangari, Grčija, 2013, video, 16:9, barvni, 2’30’’
Necktie
Yorgos Lanthimos, Grčija, 2013, video, 16:9, barvni, 1’44’’
Barry Lyndon
Stanley Kubrick, ZDA/VB, 1975, 35mm, 1.66, barvni, 184', svp
Filmska različica romana W. M. Thackerayja o irskem pustolovcu iz 18. stoletja, ki se vzpenja po družbeni lestvici. Kubrick je v Lyndonu največ truda vložil v pripovedovanje s podobami, v vizualno plat filma, v fotografijo. Na film je močno vplivalo angleško in nemško slikarstvo 18. stoletja. Veliko prizorov je oblikovanih po načinu slikanja, ki je bilo prisotno v tistem času. Kamera sledi takratnemu razumevanju pokrajine, figuralike in perspektive.
»Barry Lyndon je pomenil velik filmski izziv; na Kubricka kostumske drame v večini niso naredile vtisa, motila ga je predvsem napačna osvetlitev interierjev, uporaba močnih reflektorjev in posledično »ploska« fotografija, ki je uničila toplo, spremenljivo svetlobo sveč. Menil je, da je treba čas 18. stoletja ujeti izključno s pomočjo naravne svetlobe, saj je šlo za obdobje brez elektrike. Za protagoniste Barryja Lyndona sta bila vir svetlobe sonce in sveča. In temu imperativu se je nameraval podrediti tudi sam.« - Simon Popek
Projekcijo bo uvedel Koen Van Daele. Projekcija v okviru Leta kina najavlja jesensko retrospektivo Filmov, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani.
20.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Anthology Film Archives
Odrgnjeni komolci (Chafed Elbows)
Robert Downey, ZDA, 1966, 35mm, čb/barvni, 57', bp
Nobenih opravičil več (No More Excuses)
Robert Downey, ZDA, 1968, 35mm (posneto na 16mm), čb, 44', bp
Newyorški Anthology Film Archives se predstavlja z dvema programoma iz svoje bogate zbirke, ki opozarjata predvsem na aktivno vlogo te inštitucije pri ohranjanju ameriškega avantgardnega oziroma eksperimentalnega filma. Prvi program prinaša dva navdihujoča filma v režiji unikatnega Roberta Downeyja starejšega, kraljevskega klovna underground filmskega gibanja šestdesetih. V osrčju živahne kontrakulturne scene, na kateri so filmarji in umetniki z vseh vetrov odločno zavračali preživele konvencije, izumljali nove oblike in razstreljevali ustaljene koncepcije dobrega okusa, je Downey jurišal naravnost na fronto narativne komedije. Navzlic nezaslišani nespoštljivosti, formalni razigranosti in povsem nelogični zgodbi se je njegov prvenec Odrgnjeni komolci izkazal za nepričakovan tržni uspeh in tako postal eden prvih underground filmov, ki so pritegnili pozornost širšega občinstva. Odrgnjenim komolcem je sledila sorodno odtrgana komedija Nobenih opravičil več, ki pet kratkih zgodb preplete v eno samo hrupno zmešnjavo (vključujoč zgodbo o jenkiju iz časa državljanske vojne, ki se osupel prebudi v New York šestdesetih in ga odigra sam Downey). Oba filma, komična zaklada iz zlate dobe ameriškega undergrounda, je restavriral Anthology Film Archives. Finančna podpora: Film Foundation. Posebna zahvala: Simon Lund (Cineric, Inc.), Fran Bowen (Trackwise)
Projekcijo bo uvedel Jed Rapfogel (Anthology Film Archives).
22.30
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Anthology Film Archives/<35mm
The Climate of New York
Rudy Burckhardt, 1948, 16mm, čb/barvni, 21'
Pri ohranitvi filma je pomagal program Avant-Garde Masters, ki ga financira Film Foundation in izvaja National Film Preservation Foundation.
In the Street
Helen Levitt, ZDA, 1952, 16mm, čb, 12', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives.
The Wonder Ring
Stan Brakhage, 1955, 16mm, 4'
Gnir Rednow
Joseph Cornell, 1955, 16mm, 5'
Bridges-Go-Round
Shirley Clarke, ZDA, 1958, 16mm, 7'
Film je ohranil Anthology Film Archives.
Ismism
Manuel Delanda, ZDA, 1979, 16mm (posneto na super8mm), 8', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives. Finančna podpora: The Andy Warhol Foundation for Visual Arts, National Film Preservation Foundation.
Goodbye 42nd Street
Richard Kern, ZDA, 1983, 16mm (posneto na super8mm), 4', 18fps
Film je ohranil Anthology Film Archives. Finančna podpora: The Andy Warhol Foundation for Visual Arts.
El Atlantis
Frank Kuenstler, 1973, 16mm, 21'
Film je ohranil Anthology Film Archives. Posebna zahvala: Tom Gunning (University of Chicago).
Drugi program sestavlja osem avantgardnih portretov New Yorka. Navzlic identičnemu predmetu obravnave gre za nadvse raznoliko združbo filmov, ki se v času razteza od poznih štiridesetih do zgodnjih osemdesetih (gre za obdobje, v katerem je mesto tako fizično kot kulturno povsem zamenjalo svojo fasado), oblikovno pa zaobjemajo praktično vse: od lirično dokumentarnega sloga Rudyja Burckhardta in Helen Levitt, nepreseženega občutka za kompozicijo Stana Brakhagea, presunljivih eksperimentiranj Josepha Cornella in Shirley Clarke, do punkovske agresivnosti Manuela Delande in Richarda Kerna. Tako ta vsestranski nabor poem v čast raznolikemu mestu predstavlja tudi osupljiv razpon pristopov avantgardnega filma.
Projekcijo bo uvedel Jed Rapfogel (Anthology Film Archives).
20.6. petek
17.30
Festival 35-mm filma
Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu)
Karpo Godina, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 14', ap
Razigran, konceptualen, komičen dokument pestrosti vseh narodov in narodnosti Avtonomne pokrajine Vojvodine; ob svojem nastanku precej kontroverzen film, saj sistemu ni bilo jasno, ali se ustvarjalci filma iz posvečenega koncepta bratstva in enotnosti norčujejo ali ga preprosto slavijo.
Karpopotnik
Matjaž Ivanišin, Slovenija, 2012, 35mm (posneto na 16mm in super8mm), 1.85, barvni, 50', ap
Leta 1971 je 28-letni K. G. s kamero popotoval po Vojvodini in posnel nenavaden "film ceste" Imam jednu kuću, ki je danes ohranjen samo fragmentarno. Štirideset let kasneje se po istih stezicah poda neka druga kamera, ki sestavlja in si predstavlja njegovo potovanje. Premierna projekcija nove, prve 35mm kopije. »To je to.« M. I.
19.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Österreichisches Filmmuseum
Hernals
Hans Scheugl, Avstrija, 1967, 35mm (posneto na 16mm), barvni, 11'
Dekonstrukcija in ponovna konstrukcija (poletnega) časa in (javnega) prostora naslovnega delavskega predmestja Dunaja, v kateri se premešajo utrinki vsakdana in drobna, igriva bitka spolov. Spopadeta se VALIE EXPORT (v rumeni obleki, vredni Godardovega Prezira) in Peter Weibel (z modrim NIVEA balonom kot ponosno aluzijo na njegovo pionirsko delovanje v sferi razširjenega filma). Filmar, fotograf in kulturni zgodovinar Scheugl je bil njun najbolj aktiven sodelavec v kratkotrajni, pa zato vplivni Kooperativi avstrijskih filmarjev. Avstrijski filmski muzej (Österreichisches Filmmuseum) je v letih 2013-14 na podlagi izvirnega barvnega obračilnega 16mm traku film digitalno restavriral in napravil nov 35mm internegativ in 35mm kopijo za predvajanje.
Batang West Side
Lav Diaz, Filipini, 2001, 35mm, 1.85, čb/barvni, 302', avp
»Batang West Side se začne kot klasična kriminalka: s truplom mladega filipinskega imigranta, ki ga pozno ponoči najdejo na pločniku zapuščene ulice, in detektivom, ki se skrbno loti preiskovanja primera. Umor brez prič se izkaže za kompleksen rašomonski labirint in preiskava se, z vsako novo pričo, vedno bolj oddaljuje od samega primera in hkrati od obrazcev žanra kriminalne drame. Film tako mutira v kompleksno psihološko in sociološko dramo, v kateri Diaz skozi razkrivanje umazanih skrivnosti secira filipinsko diasporo v Jersey Cityju ter kader za kadrom podira mit ameriških Filipincev kot zglednih in delavnih državljanov. Epska struktura, monumentalen dizajn in glasba v filmu so preprosto veličastni. Skoraj nemogoče je verjeti, da je ta čudovita mojstrovina nastala v časovnem obdobju dveh mesecev, za manj kot 200.000 dolarjev.« Ronnie Scheib, Variety
»Obstajajo kinematografi, ki bodo ta film sprejeli odprtih rok. In obstajajo ljudje, ki bodo gledali dolge filme. Verjamem v to, da ima skupina ljudi moč, da preseže standarde, ki so običajni za razumevanje umetnosti. Filmom velikih proporcev in lepote je potrebno le omogočiti, da najdejo svoje mesto, kjer so lahko videni. Na ta način bomo izobrazili občinstvo, ki bo imelo zadosti filozofskega znanja, da bo lahko cenilo filmsko umetnost. Ljudje bodo uživali ob gledanju filma Batang West Side. Kinematografi bodo svoj program odprli s tem filmom.« Lav Diaz
V letih 2012-13 je Avstrijski filmski muzej v sodelovanju z dunajskim laboratorijem Synchro Film & Video iz izvirnih 35mm negativov napravil novo, barvno korigirano 35mm kopijo filma Batang West Side in tako ohranil ta film. Pri izdelavi nove kopije, ki je posvečena spominu na Alexisa Tioseca (1981-2009) in Niko Bohinc (1979-2009), je tesno sodeloval tudi Lav Diaz. Projekcijo bo uvedel Alexander Horwath (Avstrijski filmski muzej).
21.6. sobota
19.00
Festival 35-mm filma/Carte blanche: Fuori Orario
Sajat Nova – Vulnerant omnes, ultima necat – svetovna kinematografska premiera!
Sergej Josifovič Paradžanov, SZ, 1968, 35mm, 1.37, barvni, 290', nemi
Mogočne besede armenskega pesnika iz 18. stoletja Harutjana Sajatjana (v tistem času znanega tudi kot Sajat Nova - Kralj pesmi) so ujete v tem vizualnem pastišu, ki je tako stilizirana biografija kakor tudi posvetilo njegovemu delu. Razdeljen je na osem delov, od njegovega otroštva in mladostniških let prek odhoda v samostan do ostarelosti, ko samostan zapusti, sreča angela vstajenja, pokoplje svojo ljubezen, nato pa še sam umre. Toda njegova poezija ostane nesmrtna. Revolucionarna eksplozija barv in oblik, spletenih v poezijo, kot jo lahko ustvarja samo film. Vendar to ni vse, kar bomo gledali v Kinoteki. Prvič na velikem platnu bo na novi 35mm filmski kopiji v celoti predvajanih vseh (in samo) pet ur surovega, nemega filmskega materiala (v katerem se ne ponovi niti en kader), iz katerega je Paradžanov izklesal svojo mojstrovino in ki se kaže kot čudovit, enkraten zametek neke mogočne poezije, mogoče še brez ritma in rime, za katera pa bo poskrbela glasbena spremljava v živo.
»Poleg filmskih govoric, ki sta jih predlagala Griffith in Eisenstein, ni film iznašel nič revolucionarno novega, vse dokler se ni pojavil Paradžanov s filmom Sajat Nova.« Mihail Vartanov
»Dragi gledalec, v tem filmu ne išči biografije velikega armenskega poeta. Medij filma smo uporabili zgolj za rekonstrukcijo njegovih pesmi v podobah.« Sergej Paradžanov
Projekcijo bosta uvedla Donatello Fumarolla in Enrico Ghezzi (Fuori Orario). Za nepretrgano maratonsko glasbeno spremljavo v živo bo poskrbel kinotečni hišni harfist Eduardo Raon.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski video podnapisi
ap angleški podnapisi
avp angleški video podnapisi
opomba
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa.
zahvale
Emilie Cauquy, Yohann Dedy (Cinémathèque Française), Donatello Fumarola, Enrico Ghezzi (Fuori Orario), Alexander Horwath, Regina Schlagnitweit, Florian Wrobel, Roland Fischer-Briand (Österreichisches Filmmuseum), Jed Rapfogel (Anthology Film Archives), Karpo Godina, Andrej Goričar, Matjaž Ivanišin, Maud Nelissen, Michael Pattison, Eduardo Raon.
tekst in foto: Slovenska kinoteka
http://www.kinoteka.si
