Pri sončnem ožigu potemnijo in odmrejo starejši listi na vejah skoraj čez noč. To fiziološko motnjo ublaži zalivanje in ohladitev zraka. Pri bakterijskem hruševem ožigu pa ovenejo, potemnijo in se posušijo najmlajši listi in plodovi, bolezen napreduje od vršičkov poganjkov proti deblu.
Glede na prijave imetnikov rastlin se laboratorijsko preverjajo vzorci rastlin s sumljivimi znamenji jablane, kutine, japonske kutine, nešplje in panešplje (Cotoneaster). Vzorci so predvsem s Primorske, Dolenjske in Štajerske, kjer so v vseh žariščih le posamične najdbe okužbe, ki so bile nemudoma sanirane. Na uradno določenem okuženem območju so občani sami dolžni takoj, ko opazijo sumljiva znamenja, o tem obvestiti uradno službo na telefon 041 354 405 in odstraniti vir okužbe.
Slike bolezenskih znamenj, navodila za ukrepanje, karta razširjenosti, diskusijski forum in druge informacije o tej rastlinski bolezni so na spletni strani FITO-INFO na naslovu http://www.bf.uni-lj.si/ag/fito/
