Ljubljana, 15. september 2021 – Microsoft je predstavil izsledke novega poročila Work Trend Index Pulse Report, ki odkriva odnos njegovih zaposlenih do dela na daljavo, različne delovne stile ter razkorak med pričakovanji zaposlenih in njihovih vodij. Poročilo izpostavlja t. i. hibridni paradoks, ko si ljudje želijo prilagodljivost dela od kjer koli, a hkrati hrepenijo po osebnih stikih. Lanskoletni prehod na delo na domu je pri zaposlenih prav tako sprožil ponoven razmislek o njihovem odnosu do dela, kar bo povzročilo tudi temeljite strukturne spremembe pri njihovih pričakovanjih. Zaposleni so ponovno premislili ne samo, kako, kdaj in kje delajo, ampak tudi zakaj, zaradi česar se vzpostavlja nov odnos med delodajalci in zaposlenimi (nova družbena pogodba). Čeprav bodo nekatera delovna mesta izginila, druga pa nastala, se bodo skoraj vsa spremenila v procesu, ki ga LinkedIn imenuje Great Reshuffle.

Dobre ocene storilnosti, manj zadovoljstva s socialnimi stiki
Novo poročilo kaže, da kljub negotovim časom velika večina (90 odstotkov) Microsoftovih zaposlenih dobro ocenjuje vključenost v delovno okolje. Prav tako menijo, da se od prehoda na delo na daljavo ni zmanjšala njihova storilnost. Pri vprašanju, kaj pa bi izboljšali, večina izpostavlja dve slabosti dela na daljavo: izoliranost in vpliv na dobro počutje. Podrobneje: delež zaposlenih, ki so zadovoljni s kakovostjo stikov s sodelavci, se je s 86 odstotkov v juniju 2020 znižal na 79 odstotkov v letošnjem juniju. Tudi druge nedavne Microsoftove raziskave so pokazale, da z delom na daljavo socialno omrežje zaposlenih postane bolj statično in zaprto v silose, ljudje pa namenijo manj časa sodelovanju s tistimi, s katerimi so tudi sicer slabše povezani.

Različni ljudje, različni delovni stili in potrebe
Poročilo prav tako razkriva, da na vprašanje, kaj je popoln delovni stil, ni enotnega odgovora, uspešnejše pa bodo tiste organizacije, ki bodo našle načine, da se prilagodijo razlikam.

Microsoftovi zaposleni so med glavnimi prednostmi dela v pisarni tako najpogosteje navedli sodelovanje s sodelavci (70 odstotkov) in socialne stike (61 odstotkov). Med ključnimi prednostmi dela na daljavo so najpogosteje navajali odsotnost vožnje na delo (61 odstotkov) in ohranjanje bolj zdravega razmerja med delom in prostim časom (59 odstotkov). Toda podrobnejši vpogled v podatke odkriva, da so razlogi za eno ali drugo obliko dela bolj fragmentirani in celo nasprotujoči si. Nekateri Microsoftovi zaposleni (12 odstotkov) so tako navedli boljše razmerje med delom in prostim časom kot razlog za delo v pisarni, drugi (59 odstotkov) pa isto prednost navajajo pri razlogih, da raje ostanejo doma. Nekateri (23 odstotkov) so možnost spletnih sestankov navajali kot prednost dela od doma, drugi (70 odstotkov) pa so ravno sodelovanje s sodelavci izpostavili kot prednost dela v pisarni. Med zaposlenimi, ki načrtujejo, da bodo največji del svojega delovnega časa preživeli v pisarni, jih kar 58 odstotkov navaja, da je ključen razlog za to bolj osredotočeno delo. A isti razlog kot ključno prednost dela od doma navaja tudi večina zaposlenih (58 odstotkov), ki želijo enakomerno razporediti delovni čas med pisarno in domom.

Na kratko: nekateri zaposleni navajajo boljše razmerje med delom in prostim časom, boljšo zmožnost osredotočenega dela in sestanke kot ključne prednosti dela v pisarni, medtem ko drugi navajajo iste dejavnike kot ključne prednosti dela od doma. V procesu, ki so ga pri LinkedInu poimenovali Great Reshuffle, bodo organizacije, ki bodo spoštovale te razlike, uspešnejše ne zgolj pri iskanju in ohranjanju talentov, temveč bodo tudi odkrile, da podpora tovrstni avtonomiji vsem pomaga do boljše delovne storilnosti.

Razkorak med pričakovanji glede vrnitve v pisarno

Raziskovalci so prav tako odkrili pomembne razlike med zaposlenimi z vodstvenimi nalogami in tistimi, ki teh nalog nimajo. Izkazalo se je, da zaposleni ob ponovnem odprtju pisarn načrtujejo, da bodo v pisarni pogosteje, kot to pričakujejo njihovi vodje:
• 8 odstotkov zaposlenih načrtuje, da bodo v pisarni vsak dan. Vsakodneven prihod v pisarno od svojih podrejenih pričakuje le 1 odstotek vodij.
• 48 odstotkov zaposlenih načrtuje, da bodo v pisarno prišli 3- do 4-krat na teden. To od svojih podrejenih pričakuje le 28 odstotkov vodij.
• 31 odstotkov zaposlenih bi v pisarno prišlo 1- do 2-krat na teden, kar je nekoliko bliže pričakovanjem vodij (25 odstotkov).
• In nenazadnje: 35 odstotkov vodij pravi, da nima osebnih preferenc, kako pogosto naj zaposleni prihajajo v pisarno.

Več o tem


Nazaj