Blaž Golob je direktor Heliot Slovenija. Podjetje je del evropske družbe Heliot Group, ki deluje še v Nemčiji, Švici, Lihtenštajnu in Avstriji. Heliot Group je ekskluzivni operater nizko frekvenčnega omrežja Sigfox 0G za internet stvari (IoT), ki zagotavlja povezljivost že v 75 državah sveta. Decembra 2020 je bila tudi pri nas postavljena prva bazna postaja s tehnologijo Sigfox 0G Low Power Wide Area (LPWA), poleti bo omrežje zagotavljajo 85-odstotno pokritost naseljenih področij Slovenije. Blaž Golob je v skupini Heliot zadolžen tudi za razvoj področja pametnih mest. Tema pogovora je zato osredotočena na pametna mesta.

Nedavno je Ministrstvo za javno upravo objavilo razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti. Kakšne priložnosti odpira?
Razpis je bil v pripravi več kot 4 leta in težko smo ga čakali. Vsebine so bile v EU definirane že 2016. Zamuda je občutna. Danes je na voljo le polovica predvidenih sredstev oz. 8 mio € iz finančne perspektive 2014-2020. Medtem so opredeljeni že novi koncepti, kot je »Inteligentno mesto, tu je tudi že perspektiva 2021-2027 z bolj dodelanimi finančnim instrumenti in cilji. Slovenska mesta bodo prva, in še to le polovična sredstva iz prejšnje perspektive, črpala šele leta 2022. V EU, na primer v Španiji, ki je ena vodilnih na področju pametnih mest, intenzivno vlagajo v pametna mesta že več kot deset let. Pri digitalni transformaciji mest in oblikovanju inovativnih projektov je nekaj let pred nami celo mesto Reka, ki predstavlja referenčni primer, na katerega so se sklicevali naši uradniki, ko so predstavili razpis, objavljen februarja 2021. Res lovimo zadnji vlak priključka.

Si torej slovenska mesta lahko vzamejo Reko za vzorčni model? In katera mesta so nam lahko še vzor digitalne transformacije? Zakaj?
Reka je bila dolga leta zanemarjena s strani centralne oblasti v Zagrebu. Mesto je šlo čez težko obdobje tranzicije. Dolgoletni župan Reke je s svojo ekipo strokovnjakov reden gost Ljubljana Foruma, ki obravnava problematiko pametnih mest. Od leta 2011 so spremljali predstavljene ideje raziskovalcev, podjetij ter Evropske investicijske banke, ki je partner Foruma. V letu 2016 so se povezali z Evropsko komisijo in se uspešno vključili v različne projekte. Pri oblikovanju vizije pametnega mesta se je Reka naslonila na razvoj kreativnih industrij, s podporo digitalne transformacije. Zanimiv primer na področju oblikovanja eko-sistema start-up podjetij in pridobivanja finančnih sredstev iz naslova EU predstavlja tudi Sofija. Pri razvoju pametnega mesta so razvili takšne inovativne pristope projektnega financiranja, da jih je Evropska investicijska banka vzela za partnerje pri oblikovanju novih mehanizmov financiranja. Naslednji primer je Finsko mesto Espoo, ki je z uporabo najnaprednejših tehnologij IoT pripomoglo k drastičnemu znižanju stroškov zajema podatkov za platforme in aplikacije pametnega mesta.

Kako to, da ste med 41 referenčnimi evropskimi mesti izbral omenjene tri?
Ker me zanima prehod iz spodnjega dela lestvice prek povprečja v evropski vrh. Referenčna mesta, ki so največkrat navedena, so Dunaj, Barcelona ali Dubaj. To so bogata mesta z velikimi proračuni, v okviru katerih je veliko sredstev namenjenih tudi za marketing. Kot se v šoli znanja ne da kupiti, tudi v praksi velike naložbe lahko predstavljajo nespameten in drag nakup. Mnogokrat so tudi ovira za uspešno digitalno transformacijo, saj kreirajo tako imenovane silosne rešitve, ki velikokrat ovirajo uspešno horizontalno poslovanje mesta. Dobri voditelji mest, župani in vodje projektov se tega zavedajo. Za vsemi dobrimi referenčnimi projekti stoji dobro upravljanje županov in projektnih vodij ter njihovih ekip in zunanjih svetovalcev.

Je sploh še mogoče, da ujamemo EU povprečje?
Čeprav je iz že omenjene finančne perspektive v Sloveniji na koncu na voljo samo 8 od predvidenih 16 milijonov evrov, je to lahko začetek procesa, ki bo segal v novo finančno perspektivo. Izbrani projekti bodo v velikosti od 300.000 do 1 milijona evrov na konzorcij. Ta sredstva že lahko omogočajo začetek približevanja evropskemu povprečju. Seveda ob oblikovanju ustrezne vizije, premišljenega izbora partnerjev, dobre priprave izvedbenih projektov, vpetosti v evropska omrežja mest, kjer je moč črpati izkušnje, z izkušenimi svetovalci ter s sodelovanjem s finančnimi institucijami, verjamem, da bodo slovenska mesta sčasoma dosegla želeno raven ter se priključila vodilnim evropskim mestom.

Kaj svetujete slovenskim mestom in konzorcijem?
Pomembno je, da odgovorne ekipe ob tem, ko pripravljajo projekte za obstoječi razpis, že upoštevajo merila, ki jih prinaša novo financiranje. Tako bodo omogočili nadgradnjo z novimi projekti, ki bodo povezovali digitalni razvoj s trajnostnim vidikom in elementi vzdržnosti. Imamo primere, ki to že dokazujejo. Na primer Ljubljana, ki je uspela s projekti uresničiti cilje Zelene prestolnice Evropske unije, Nova Gorica z uspešno kandidaturo za kulturno prestolnico Evrope skupaj z Gorico ter Kočevje, ki dosega zavidljive rezultate tako s privabljanjem tujih investicij z visoko dodano vrednostjo, projekti turizma ali najnovejšo dobro organiziranostjo cepljenja pri obvladovanju težav povezanih z pandemijo.

Kakšna je strategija glede razvoja pametnih mest v skupini Heliot?
Nič manj kot ambiciozna. Zavedamo se, da človeštvo globalno ne dohaja sprememb, ki jih sami povzročamo na zemlji, da bi naš planet ostal v potrebnem ravnovesju med razvojem in zdravim bivanjem. Postati želimo vodilni IoT partner, ki zagotavlja mestom ustrezne podatke za reševanje izzivov, s katerimi se srečujejo mesta, prebivalci in podjetja pri digitalni transformaciji v pametna mesta. Partnerjem prek svetovanja zagotavljamo prenos znanj in bogatih izkušenj s področja uporabnih primerov IoT.

Kako tehnologija IoT omogoča razvoj pametnih mest?
Z učinkovitim reševanjem povsem konkretnih izzivov, kot so spremljanje kakovosti zraka, iskanje prostih parkirnih mest, optimizacija poti pri odvozu odpadkov ter spremljanje geolokacije koles in električnih vozil (bike-sharing in car-sharing), z vzdrževanjem ulične razsvetljave na daljavo, spremljanjem hidracije rastlin v javnih parkih, odčitavanjem števcev porabe vode ali drugih energentov, na področju varnosti javnega zdravja je tu spremljanje delovanja defibrilatorjev ter vodnih hidrantov v realnem času. To je samo nekaj najbolj uporabnih primerov.

Povezljivost zagotavljate prek lastnega omrežja Sigfox. Kakšna je njegova prednost?
Povezljivost senzorjev s platformami in aplikacijami je ključna. Sigfox je stabilno omrežje z nizkimi stroški delovanja. Izkušnje in reference nas postavljajo v sam vrh, saj delujemo v 75 državah sveta. V Sloveniji s podpisom dolgoročne pogodbe s Slovenskimi železnicami o najemu lokacij za postavitev omrežja razvijamo strateško partnerstvo. Poleg tega v skupini Heliot Europe nudimo tudi celovito svetovanje na področju uporabnih primerov uporabe IoT.

Ali lahko podatki, ki se zbirajo preko vašega IoT omrežja pripomorejo k razvoju nove ekonomije, kjer se podatki uporabljajo kot gorivo?
Seveda, to je tudi eden od pomembnih ciljev. Pravilen zajem in hramba podatkov, ki je na razpolago razvijalcem novih rešitev, se lahko uporabi pri razvoju novih storitev za meščane, obiskovalce mest in podjetja.

Kako mesta spodbujajo trajnostni razvoj s tem, da postajajo pametna, podprta z digitalno tehnologijo?
Zelo enostavno. Zbrani projekti in podatki digitalne transformacije obenem uresničujejo tudi cilje trajnostnega razvoja. Tehnologija ter digitalne rešitve so samo sredstvo za dosego cilja. Obstajajo smernice, indikatorji mimo katerih ne smemo pri oblikovanju projektov. Če vse postavimo še v dolgoročni kontekst, se trajnostni razvoj in digitalna transformacija dopolnjujeta.

Kako bi vi opisali mesto prihodnosti?
Mesto prihodnosti je mesto dobrega počutja. To je posebna energija, ki jo človek začuti, ko stopi na ulico ali trg. Tehnologija mora biti nevidna in enostavna za uporabo. V ozadju pa orkester mestne uprave kot varuh javnega interesa, ki s podporo digitalnih storitev noč in dan zagotavlja dobro počutje.

Kdaj bomo imeli prvo takšno mesto?
V naslednjih treh letih lahko pričakujemo prve oprijemljive projekte digitalne transformacije. Ostalo pa je odvisno od uspešnega upravljanja mest, usposobljenih ekip v mestih ter izboru svetovalcev in ponudnikov rešitev.

Intervju je pripravila Darinka Pavlič Kamien