Že 14 let dela na Agenciji za varnost prometa, ki jo sedaj tudi uspešno vodi. Jože Hribar učinkovito krmari barko Agencije za varnost prometa, v kateri vseskozi izvajajo različne preventivne akcije za varnost vseh udeležencev v prometu. Pripomogli so k temu, da se je v zadnjem času občutno izboljšala ozaveščenost med ljudmi glede varnosti v prometu na slovenskih cestah. Pred njimi je nova akcija za bolj počasnejšo vožnjo.
S toplejšimi in lepšimi dnevi je na cestah vse več motoristov, kolesarjev in pešcev. Zato je Agencija za varnost prometa policiji v uporabo tudi predala 16 silhuet policistk in policistov z radarjem v naravni velikosti.
Res je, pomladni dnevi na ceste privabljajo več motoristov, kolesarjev in pešcev, ki sodijo med bolj ogrožene udeležence v prometu. Število poškodovanih motoristov in kolesarjev v prometnih nesrečah se sicer v zadnjih letih zmanjšuje, je pa med njimi več žrtev. S silhuetami v naravni velikosti želimo prispevati k večji prometni varnosti tako, da vse voznike spodbudimo voziti počasneje. Ta preventivni ukrep se je že v preteklosti izkazal za zelo pozitivnega. Silhuete imajo namreč neposreden pozitiven učinek na umirjanje prometa. Povprečne hitrosti se namreč ob postavljenih silhuetah znižajo kar do 20 odstotkov.
Na splošno se je varnost v prometu na slovenskih cestah v zadnjem obdobju precej izboljšala, za kar ste izredno veseli. Čemu gre pripisati zasluge za to?
Res, da je bilo to delno posledično zaradi epidemije in njenih ukrepov, hkrati pa tudi v zadnjih letih v Agenciji za varnost prometa izvajamo res veliko preventivnih akcij, ki so k temu občutno pripomogle. Tako so ljudje še povečali ozaveščenost o varnosti v prometu. Prav zaradi tega imamo še boljše rezultate. To nas res veseli. Število umrlih in poškodovanih je bilo tako lani najnižje, odkar se beleži uradna statistika prometnih nesreč, torej od leta 1954.
Zasledil sem izjemen podatke o lanskem decembru, a to drži?
To je izjemen rezultat. Lani decembra ni bilo smrtnih žrtev v prometu. To je bil do sedaj v zgodovini Slovenije prvi zabeležen mesec, ko v prometnih nesrečah ni umrl nihče.
Kaj še vedno povzroči največ nesreč?
Med glavnimi vzroki za smrtne nesreče so napačna stran vožnje, prehitra vožnja in alkohol. Rad bi dodal, da je cesta resna stvar. Za volan se odpravite le spočiti. Alkohol ne sodi na ceste.
Voznike ozaveščate glede alkohola z vašimi preventivnimi akcijami. Med drugim tudi s kampanjo 40 dni brez alkohola, ki bo potekala vse do sobote, 3. aprila.
Že 16. leto zapored kot soorganizator sodelujemo s Slovensko Karitas v akciji 40 dni brez alkohola. Slednji zmanjšuje sposobnost zaznavanja, presoje ter ustreznega odzivanja v prometu. Velikokrat posamezniki podcenjujejo tveganje oz. precenjujejo lastne sposobnosti. Že pri nizkih koncentracijah alkohola v krvi pride do slabše ocene tveganja, zmanjšanega nadzora ravnanja in nerazsodnosti. Zato se zaradi vpliva alkohola že pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Vsak Slovenec, star 15 let ali več, v povprečju popije kar 10,5 litra čistega alkohola na leto, kar je nad evropskim in visoko nad svetovnim povprečjem. Ta podatek je zaskrbljujoč.
Nedavno je potekala tudi vaša nacionalna preventivna akcija Varnostni pas. Dosledna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrt kar za polovico.
Uporaba varnostnega pasu je predpisan in nujni sestavni del varne vožnje. Dokazano rešuje življenja. Žal ugotavljamo, da še vedno preveč voznikov ne uporablja varnostnega pasu. Dejstvo je, da dosledna uporaba zmanjša tveganje za smrt kar za polovico, skoraj za toliko se zmanjša tveganje hudih poškodb in skoraj za četrtino tveganje nastanka lažjih poškodb tako pri voznikih kot tudi pri sopotnikih.
Tudi telefon ne sodi za volan. To ste opozarjali tudi s kampanjo z zanimivim sloganom, in sicer: »Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu!«
Po raziskavi med vožnjo v Sloveniji telefonira kar 75 odstotkov voznikov, kar je velik alarm, saj mobiteli močno vplivajo na kognitivne sposobnosti voznika. Tudi zaradi tega smo izvedli to omenjeno nacionalno preventivno akcijo. Zavedamo se, da predstavlja uporaba mobilnega telefona med vožnjo velik izziv na področju izboljšanja varnosti cestnega prometa. V različnih preventivnih akcijah na to opozarjamo že dalj časa, zato smo tudi predlagali spremembo Zakona o pravilih cestnega prometa, da se uporaba telefona med vožnjo opredeli kot prekršek.
Ministrstvo za infrastrukturo je predlagalo zakon, s katerim bi med drugim znižali kazni za prehitro vožnjo. Dejstvo pa je, da je prehitra vožnja eden najpogostejših vzrokov za nesreče z najhujšimi posledicami. Kako vi gledate na to?
V Agenciji za varnost prometa na prvo mesto postavljamo varnost v prometu. Ključno nam je, da ljudi še naprej ozaveščamo o resnosti biti na cesti. Veseli nas, da se je ozaveščenost v zadnjem času vseeno povečala, seveda, k temu je prispevala tudi epidemija z ukrepi, vseeno pa je marsikdo imel več časa in premislil, kaj je najpomembnejše. To sta zdravje in varnost.
Intervju je pripravil Sašo Avramovič
