Trenutno stanje pandemije, ki je ohromilo gospodarstvo in socialne stike ne le v Sloveniji, temveč tudi izven naših meja, je pred nas postavilo marsikatero pomembno vprašanje. Ali za svoje zdravje zares dovolj skrbimo? Smo dovolj aktivni? Kaj še lahko vpliva na kakovost našega življenja? Vse prehitro širjenje virusa in številnih bakterij je pred dejstvo postavilo tudi vedenje, da je vse bolj pomembna kakovost zraka v zaprtih prostorih. Pa naj si gre za naše domove, ali za javne ustanove, kot so bolnišnice, hoteli, restavracije, ... Kako velik vpliv pa ima kakovost zraka v zaprtih prostorih na naše bivanje in kakovost zraka, ki ga dihamo, smo se pogovarjali s Tino Božičnik, dr. med., in trenutno eno najbolj prepoznavnih pediatrinj v Sloveniji. Tina je bila kar dve leti zaporedoma (2019 in 2020) razglašena za pediatrinjo leta, predvsem zato, ker njen pogled ni orientiran zgolj v odstranjevanje simptomov, ampak se raje osredotoča na celostno obravnavo zdravljenja vzrokov bolezni, kjer v središče postavlja bolnika samega, njegovo družino in okolje, v katerem biva.
Tina, zelo nas veseli, da ste si v teh časih, ki so za mnoge polni streha in nepredvidljivosti, vzeli čas tudi za pogovor z nami. Zanima nas, kaj vi menite, zakaj je kakovost notranjega zraka pomembna? Kako lahko nekakovosten zrak in zaprti prostori vpliva na zdravje ljudi, sploh otrok?
”Ljudje lahko razvijemo kronične težave zaradi onesnaženosti zraka, ki ga dihamo. Veliko ljudi lahko ima kronično slabo počutje, znake kronične utrujenosti, kronični kašelj, nespečnost zaradi dražljivcev v zraku. Tudi druge resnejše bolezni se lahko pojavijo zaradi notranje onesnaženosti zraka. Ljudje tukaj velikokrat pomislimo na onesnaževalce, kot so raznorazni toksini, vendar pa nikakor ne smemo pozabiti na bakterije, viruse in najbolj spregledane plesni. Kronične težave, zaradi trajni
izpostavljenosti slabi kakovosti zraka, ne nastajajo le pri ljudeh, ki so sicer astmatiki, temveč tudi pri ostalih posameznikih.«
Kaj pa lahko onesnažuje zrak v zaprtih prostorih?
»Notranji zrak onesnažuje veliko stvari. Parfumi in čistila za dom so ena najhujših onesnaževalcev, kozmetični preparati recimo - lak za lase, plesni, bakterije, virusi, prah, cvetni prah, barve, laki na pohištvu. Vsi ti imajo vpliv na vaše zdravje. Lahko povzročajo piskanje v pljučih, težave z dihanjem, kašelj, težave s spanjem, kronične resnejše bolezni pljuč, kar velja za odrasle in tudi za otroke. Po nekaterih raziskavah je zrak v notranjih prostorih navadno veliko bolj onesnažen kot
zunanji.«
Kaj so najpogostejše okužbe, če se nam v prostoru nabira preveč bakterij, virusov, ….?
»Onesnažen zrak v prostorih, ki ga dihamo, lahko povzroči neprijetne simptome, kot so kašelj, kihanje, draženje oči, solzenje oči, nespečnost, srbečico, razdražljivost in utrujenost. Poslabšanje astme, atopijskega dermatitisa tako pri otrocih in odraslih. Nakopičena večja količina mikrobov skrbi za hitrejše prenašanje okužb in njihov težji potek. Znano je, da je teža denimo virusne okužbe odvisna od virusnega bremena, to je količine virusa, ki je nakopičena v trenutku izpostavljenosti.
Pomembno je torej, da poskrbimo za čim bolj čist in svež zrak.«
Menite, da je dobro filtriranje in prezračevanja zraka lahko rešitev za nastalo situacijo, v kateri se ni znašla le Slovenija, ampak cel svet? So otroci bistveno bolj občutljivi na onesnaženost zraka kot odrasli ljudje, ali manj, ker so bolj odporni?
»Čist zrak bi morala biti ena izmed pomembnejših prioritet za vsako družino, posebej z otroki ali starejšimi. Ne le v trenutni epidemiološki situaciji, v kateri se je znašel cel svet, ampak nasploh, saj smo zraku izpostavljeni ves čas, ga potrebujemo za preživetje, zato je ključnega pomena kakovost zraka, ki ga dihamo. Ne samo za kronične bolnike, ampak tudi za zdrave ljudi, ki lahko zaradi izpostavljenosti slabi kakovosti zraka postanejo kronični bolniki. Posebej pomembno je to v sodobnem
času, kjer smo vedno bolj izpostavljeni raznoraznim onesnaževalcem in opažamo porast alergij in drugih novodobnih bolezni. Posebej hudo je, ko se težave pojavijo pri otroku, ki ima pred seboj še celo življenje. Odvisno od posameznega telesa je, kako hitro in s kakšno intenziteto se odzove njegovo telo na kronično izpostavljenost. Vendar pa ne smemo imeti tukaj v mislih le akutnih okužb in astmatičnih napadov, temveč tudi stvari, kot so kronična utrujenost, nespečnost, razdražljivost, ki sprva
mogoče niso tako očitne, imajo pa posledice na celotno telo dolgoročno, in to velja tako za odrasle in otroke. Izpostavim lahko recimo primer deklice, ki je, ko so se preselili v novo stanovanje, dobila hudo poslabšanje astme, ki je pred tem mirovala. Po tem, ko so začeli uporabljati čistilnik zraka, so se simptomi v roku 48-ih ur umirili popolnoma.«
Intervju je pripravila Katja Grabrovec
