Življenje ti včasih ponuja priložnosti, drugič si jih moraš poiskati sam. Pomembno je, da te vodi strokovnost in želja spreminjati stvari na bolje. O delovanju v Svetu zavoda TMS, vodenju tehničnega sektorja Litostroja in slikarskem ustvarjanju v intervjuju z Janezom Ovscem.
Do nedavnega ste bili vodja tehničnega sektorja Litostroja, ste predsednik Sveta Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) in že vrsto let ljubiteljski slikar. Kako so vse te vaše vloge povezane in kaj vas je vodilo do teh na videz raznolikih področij delovanja?
Življenje ti enkrat ponuja priložnosti, drugič jih moraš poiskati sam. Pomembno je, da se nanje odzoveš. Ko se mi je ponudila priložnost študirati strojništvo, sem jo z veseljem zgrabil, saj je vključevala tehnično risanje in ustvarjanje. Že kot otrok sem ugotovil, da me zanima veliko stvari in da imam kar nekaj talentov, ki pa so prišli na vrsto vsak ob svojem času. Karierno pot sem začel kot konstruktor tehnolog v Kovinoplastiki Lož, jo nadaljeval v Valkartonu in Litostroju, kjer sem bil
vse do upokojitve v različnih vlogah, od v. d. direktorja, vodje tehničnega sektorja in direktorja proizvodnje. Velikanu težke industrije sem se pridružil v obdobju gospodarske tranzicije kmalu po osamosvojitvi Slovenije leta 1994. Litostroj je bil že v času nekdanje Jugoslavije eden od vodilnih izdelovalcev vodnih turbin, ki jih je delal ne le za domač, ampak tudi tuji trg, kar mu je omogočilo preživetje vse do danes. Prestrukturiranje podjetja je bilo zelo naporno in je bil to zame največji
življenjski izziv. Reševala me je samoiniciativnost in odprtost sodelavcev. Skupaj smo po vseh tranzicijskih izzivih oblikovali podjetje Litostroj E.I., ki je kmalu začelo uspešno delovati in bilo večkrat nagrajeno na področju inovacij in poslovanja. V najbolj napornem obdobju sem odkril, da mi slikanje nudi odlično sprostitev. Čeprav sem že kot otrok rad risal, je slikanje postalo del mojega življenja šele v srednjih letih. Menim, da je naše poslanstvo, da vsak dan naredimo kaj dobrega. S
tem razlogom sem že celo svojo kariero aktiven tudi na političnem področju. Ker imam afiniteto do muzejev in galerij ter hkrati tehnično izobrazbo in izkušnje, sem bil pred slabimi tremi leti imenovan v Svet zavoda TMS, kjer mi je bila zaupana vloga predsednika sveta. Čeprav so vse tri funkcije na prvi pogled zelo različne, imajo veliko skupnega. Povezuje jih samoiniciativnost, prepoznavanje in sprejemanje izzivov, ljubezen do tehnike in ustvarjanja.
S kakšnimi cilji in ambicijami ste sprejeli funkcijo v Svetu TMS in na katere dosedanje dosežke ste najbolj ponosni? S kakšnimi izzivi se pri udejanjanju zastavljenih ciljev srečujete in kaj še želite doseči do konca svojega mandata predsednika Sveta TMS?
Moje zanimanje za tehnično stroko in kulturo ter želja, da naredim kaj dobrega, me je vodilo do različnih funkcij na področju kulture. Med drugim sem bil član Sveta knjižnice Logatec, že leta sem aktiven na likovnem področju in sem predsednik Društva likovnikov Logatec. Kot predsednik Sveta zavoda TMS si aktivno prizadevam, da bi TMS uresničil zastavljene cilje in program, predvsem pa, da bi prišlo do nujno potrebne obnove muzejskega kompleksa in njegove vsebine. Moja želja je tudi obogatitev
muzejskih zbirk s področja slovenske industrializacije (Litostroj, Rog, Saturnus Avtomontaža, TAM Maribor), za kar pa so potrebni dodatni prostor in projekti, to pa je spet povezano z obnovo muzeja. Na začetku mandata je obnovi dobro kazalo, trenutno pa so ukrepi vlade usmerjeni v popoplavno sanacijo, zato je obnova prestavljena na kasnejši čas. Svet zavoda si še naprej aktivno prizadeva, da bi do prepotrebne obnove prišlo čim prej. Vsekakor pa lahko rečem, da je Zavod TMS v teh letih naredil
veliko uspešnih projektov tako s področja razstav, izobraževanja, digitalizacije zbirk, obnove avtomobilskega parka, depojev v Pivki. Tudi glede obnove in razširitve TMS verjamem, da bo prišel čas, saj gre za enega izmed glavnih slovenskih muzejev, ki je skrbnik slovenske tehniške dediščine. Njegova obnova je vsekakor dobra naložba države v prihodnost. Prenovljen grad Bistra bi tako lahko razvijal poleg osnovne muzejske dejavnosti tudi dodatno izobraževalno dejavnost in nudil mladim nove
priložnosti. Seveda je skrb za to v veliki meri na strani odločevalcev kulturnega ministrstva in države kot take. Vsekakor se moramo vsak na svojem področju po svojih najboljših močeh truditi doseči želene izboljšave. To me je nagovorilo, da sem se aktivno vključil v Zavod TMS.
Kako sta povezana TMS in pojem slovenske in jugoslovanske težke industrije, tovarna Litostroj?
Eden od naslednikov nekdanjega velikega poslovnega sistema Litostroj, ustanovljenega 1946 z imenom Titovi zavodi Litostroj, je današnje podjetje Litostroj Power. V času obstoja je bil Litostroj eden izmed največjih in najsodobnejših industrijskih sistemov v celotni SFRJ. Sistem se je ukvarjal predvsem z ulivanjem in izdelavo turbin. Začetki izdelave turbin v Ljubljani sicer segajo že v zgodnja leta 20. stoletja. Takrat sta dve tovarni izdelovali vodne turbine in livarske izdelke. Ko sta se
pred drugo svetovno vojno združili, je nastala Strojne tovarne in livarne Ljubljana, iz te pa takoj po drugi svetovni vojni, ko je Jugoslavija intenzivno gradila industrijo, ponos jugoslovanske težke industrije, tovarna Litostroj. Podjetje je šlo skozi veliko prestrukturiranje, od več kot pet tisoč zaposlenih do nekaj sto v najtežjih časih, danes pa je spet uspešno podjetje, ki je v češki lasti. Lahko rečemo, da slovensko znanje deluje pod tujo blagovno znamko, ki omogoča, da podjetje še
naprej piše uspešne zgodbe izdelave vodnih turbin. Litostroj je imel pomembno družbeno vlogo vse od leta 1946. Bil je kovnica kadrov in zakladnica tehniške dediščine. Ne le izkušeni delavci, tudi številni stroji so prišli iz ljubljanske strojne tovarne v Šiški. Številne stroje je tovarna dobila iz vojnih reparacij. Tudi sam industrijski kompleks, vključno z Litostrojsko katedralo, še vedno stoji in je pomemben del slovenske tehniške dediščine. Stružnica Bertje je primer stroja, ki je z
nekaj predelavami preživel generacije delavcev. Takšnih strojev je v Litostrojevi zapuščini še kar nekaj. Vse to, vključno z edinstvenim arhivom tehničnega znanja, ki obsega industrijsko dokumentacijo za izdelavo turbin za hidrocentrale, se bo počasi izgubilo in TMS je tisti, ki je sposoben ohraniti to slovensko tehniško dediščino. Nekateri predmeti so že dobili svoje mesto v TMS, jeseni smo ekipo TMS peljali na strokovni ogled Litostroj Power, d. o. o., prihodnost pa nam ponuja še veliko
zanimivega sodelovanja. Vlogo TMS vidim tudi pri ohranjanju ustnih virov in dokumentiranju industrijskih procesov, ki bodo kmalu preteklost, npr. da TMS v Litostroju posname izdelavo vodnih turbin.
Pravite, da vam slikarstvo daje notranji mir in zagon za delovanje na različnih področjih ter da je z vami že od rane mladosti. Kako bi opisali svojo umetniško pot?
Da imam smisel za tehnično področje, je prepoznal moj učitelj tehničnega pouka, ki me je spodbudil, da sem šolanje nadaljeval na tehniški šoli in nato strojni fakulteti. Hkrati sem imel veselje tudi do likovnega področja. Tako sem bil v času srednje šole dejaven na likovnem področju, v akademskem pevskem zboru Vinko Vodopivec, dramski skupini, na radiu. Ko sem se zaposlil in si ustvaril družino, je bilo časa za ustvarjanje manj, a sem se po štirideset letih vrnil k likovni umetnosti. Ker sem
si želel strokovnega vodenja pri svojem ustvarjanju, sem se vključil v tečaj slikanja v tehniki akvarela. Mentorsko vodenje mi je omogočilo strokovno rast in z vsakim dnem je rasla moja ljubezen do akvarela. Ugotovil sem, da mi slikanje omogoča popolno sprostitev od vsakdanjih skrbi in tako je postalo moj način življenja. Dodatni zagon so mi dajale potrditve iz zunanjega sveta. Prevzel sem pobudo in tako se s skupino akvarelistov že sedemnajst let dobivamo na Vrhniki. Verjamem, da kar počneš,
moraš početi sistematično, pri tem pa ti pomagata vztrajnost in talent. Imam srečo, da znam prepoznati in sprejeti izzive, rad pomagam drugim, vse to pa mi omogoča, da živim zelo bogato življenje. Moja strokovnost, izkušnje in želja spreminjati stvari na bolje me vodijo tudi pri delovanju v Svetu zavoda TMS.
Intervju je pripravila KREATIVNA BAZA.
Foto: osebni arhiv
