Digitalne tehnologije so že danes globoko zasidrane v naša življenja. Spremenile so način učenja, dela in druženja. Trendi pa kažejo v še večjo digitalizacijo družbe. Pametna mesta, trajnostna mobilnost, digitalno poslovanje in avtomatizacija delovnih procesov je le nekaj ciljev, ki jih zasledujemo. Pametne rešitve lahko prinesejo veliko dobrega, vendar le s predpogojem, da so obrnjene v človeka in mu olajšajo življenje. Zato je razmislek o tem, kako sodelujemo in komuniciramo med seboj ter kako uporabljamo digitalna orodja in komunikacijske kanale ključnega pomena.
Informacijska družba je družbi kot celoti prinesla veliko priložnosti, morda več kot katerakoli druga transformacija v zgodovini. Velik del svetovnega prebivalstva, zlasti tistega v zahodnem svetu, ima dostop do virov informacij in tehnologij, ki jim omogoča enostavno vključevanje v številne dejavnosti, pa naj bodo to gospodarske, socialne, politične ali izobraževalne narave. Nove tehnologije pa zahtevajo tudi nova znanja, ki jih večina državljanov še ne obvlada. Evropska unija je v smernicah zapisala, da bi moralo do leta 2030 80 odstotkov odraslih obvladati osnovne digitalne veščine, medtem ko naj bi bilo po celotni EU zaposlenih 20 milijonov digitalnih strokovnjakov.
Na digitalno preobrazbo se moremo pripraviti
Cilj ni nedosegljiv, vendar moramo že danes graditi okolje, ki bo ljudi spodbujalo k učenju. Pričakovanja oziroma zahteve so visoke. Suvereno obvladovanje uporabe raznolikih naprav, hitrega iskanja informacij, storitev mobilnega poslovanja, družbenih omrežij, deljenja datotek, javnih elektronskih storitev, poznavanje osnov informacijske varnosti in še kaj. Veliko bomo morali znati, veliko veščin priučiti. Nikdar tudi ne bo zmanjkalo snovi za učenje, saj bodo tehnologije tudi v prihodnje hitro
napredovale. Vseeno pa pri tem ne smemo pozabiti na človeka in okolje, ki morata ostati središče pozornosti.
Z željo po dvigu ozaveščenosti na tem področju so ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe, ki ga obeležujemo vsako leto 17. maja, v komunikacijski agenciji Sidera organizirali strokovni posvet na temo digitalizacije družbe CyberSociety. Na posvetu so v razpravi sodelovali strokovnjaki dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka na Fakulteti za elektrotehniko in vodja digitalnega inovacijskega središča 4PDIH, raziskovalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan dr. Mitja Luštrek, docent za področje kulturne in socialne antropologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Dan Podjed, avtomobilski novinar Ciril Komotar, vodja za razvoj poslovnih modelov in inovacij v AMZS Janez Križan, in vodja trajnostne mobilnosti pri Telekomu Slovenije Simeon Lisec, dogodek pa je povezoval izkušeni novinar in tehnološki poznavalec, Lenart J. Kučić.
Katere so tehnologije, storitve in rešitve, ki bodo v naslednjem desetletju vplivale na naša življenje, kako dobro jih poznamo, ali smo dovolj dobro opredelili potrebe in cilje, kakšen vpliv ima koronakriza na razvoj tehnologij in kaj je potrebno prilagoditi v družbi, da bo preobrazba uspešna in bo pozitivno vplivala na blaginjo, je le nekaj vprašanj, ki so se jih dotaknili na dogodku.
Pandemija je digitalizaciji dala zagon
Napovedovanje prihodnosti je vedno nehvaležno, vendar če smo lahko v kaj prepričani, smo lahko v to, da je v zadnjem letu pandemija dala zagon digitalizaciji. »Virus je informacijski tehnologiji dal nekaj pospeška. Po mojem mnenju smo se zaradi njega premaknili vsaj za pet let naprej,« je prepričan Simeon Lisec. Nanj se je navezala tudi doc. dr. Emilija Stojmenova Duh: »Če ga ne bi bilo, bi se še vedno pogovarjali o škodljivosti omrežji 5G.« V tem času smo naredili velik korak v pridobivanju
digitalnih veščin, saj smo bili v to zaradi dela in učenja na daljavo, prisiljeni. Kot je povedal dr. Dan Podjed, je ravno to zapletlo njegovo delo: »Pred letom dni nisem ničesar vedel o Zoomu, danes prek njega kukam v zasebnost drugih, vendar kot antropolog pogrešam pristen osebni stik, ki je pri mojem delu nujen.«
Podobno, kot se je velik del sveta v tem obdobju postavil na glavo, se je pretres zgodil tudi na področju mobilnosti, je prepričan Janez Križan iz AMZS. »Dejstva, pred katerimi smo si zakrivali oči, so planila na plano. Slovencem lastništvo vozil pomeni ogromno. Avtomobili pa so v tem času ogromno stali pri miru, parkirani na dvorišču. Ampak mirujoči avtomobili lahko predstavljajo velik strošek. Ljudje so se začeli zavedati tega, da za premikanje ne potrebujejo nujno avtomobila. Da so športni copati sposobni več, kot zgolj skakati po telovadnicah.«
Podatkov je veliko, vendar je njihov vpliv majhen
Za raziskovalca umetne inteligence dr. Mitjo Luštreka zadnje leto ni prineslo večjih sprememb. Kot pravi, je že pred tem veliko časa preživel pred zaslonom, le da v novih razmerah tudi s tesnimi sodelavci komunicira predvsem na daljavo. Velik del svojega časa pa je posvetil predvsem razvoju najustreznejših metod umetne inteligence za napovedovanje širjenja covida-19 in iskanje najustreznejših ukrepov za njegovo omejevanje: »Virus je za običajne ljudi postal nadomestek pogovora o vremenu, za
nas raziskovalce pa neizčrpen vir podatkov. Res jih je veliko, na sprejemanje odločitev pa drastično niso vplivali. Verjetno, ker to terja čas, mi pa tega časa nismo imeli.«
Ko gre za digitalno preobrazbo, je dr. Emilija Stojmenova Duh mnogo bolj kritična. Kot pravi, še nikdar v zgodovini nismo imeli možnosti dobiti toliko denarja za izvedbo različnih projektov, vendar je v povezavi z digitalizacijo vedno v ospredju gospodarstvo. »Pri digitalizaciji gospodarstva je namreč glavno gonilo dobiček. Za to rabiš uporabnike. Posledično so vse iniciative, oziroma denar, usmerjene v mesta, kjer je več uporabnikov. Tako nastaja digitalna vrzel. Toda če hočemo močno gospodarstvo, moramo v ospredje postaviti človeka,« je zavzela humano stališče.
Dr. Dan Podjed je izpostavil še eno zanimivost povezano s tehnologijo in tehnološkimi podjetji: »Prelomne tehnologije ustvarjajo ljudje, ki kažejo pomanjkanje empatije, kot sam vidim Elona Muska in Marka Zuckerberga, in to situacijo in usmeritev napredka samo še poslabša. Šele ko bodo moči združili inženirji, družboslovci in naravoslovci, bomo dobili tehnologije, ki nas bodo združevale in ne atomizirale. Zdaj se dogaja ravno to. Včasih se počitim se kot v Kafkini noveli Preobrazba, kjer se osrednji protagonist Gregor Samsa spremeni v hrošča. Vse manj prijetno mi hoditi ven in se srečevati z ljudmi, čeprav sem antropolog. Zaradi načina komuniciranja postajamo manj empatična družba in pozabljamo, da človek nujno potrebuje osebni stik.«
Čas, ki ga dnevno preživimo pred zasloni, se je drastično podaljšal
Že prej je bila velika težava čas, ki ga preživljamo pred zasloni in ta se je v zadnjem letu iz 8 ur podaljšal na 13 ur. To pomeni, da nam ostane le manjši del budnega časa, ko počnemo kaj drugega. To potrjujejo tudi podatki telekomunikacijskih operaterjev. »V zadnjem letu se je podatkovni prenos preko hrbteničnega omrežja drastično povečal, na kar je imela največji vpliv video komunikacija,« je povedal Simeon Lisec.
Vse bolj se zavedamo, da so telekomunikacijska omrežja infrastruktura, ki bo v prihodnje mnogo bolj pomembna, še posebej glede težko pričakovanih avtonomnih vozil. Toda zaradi kulturoloških in geografskih posebnostih Slovenija zanje ni najbolj primerna. Digitalna preobrazba bo zato prej prinesla drugačen pogled na mobilnost kot tako. »Naša potreba ni biti lastnik vozila, temveč je potreba, da želimo priti od točke A do točke B. Torej mora tehnologija rešiti to na učinkovit, hiter, okolju prijazen in najcenejši način,« je prepričan Janez Križan. Simeon Lisec pa ga je dopolnil, da je glede avtonomnih vozil treba še prej spremeniti pravni red.
Svoje mnenje sta podala tudi druga dva gosta. Dr. Podjed meni, da moramo na glavo obrniti piramido s pešci in kolesarji na dnu, zdaj je namreč na vrhu osebni avtomobil, medtem ko je dr. Stojmenova Duh opozorila, da je danes vseeno zelo težko živeti brez avtomobila, zlasti, če hodiš v službo v nekoliko bolj oddaljen kraj.
Na tej točki se je vključil tudi dober poznavalec slovenske prometne infrastukture, Ciril Komotar, ki je potrdil, da to ostaja šibka točka: »Dokler za premostitev razdalje 85 kilometrov z vlakom rabiš dve uri, potem nekaj ni v redu. Nekdo, ki vsak dan hodi v službo v oddaljen kraj, si te računice enostavno ne more privoščiti. Z avtomobilom je to veliko hitreje in tudi ceneje. Menim, da bi moral biti napredek javnega prevoza bolj v ospredju predvsem zato, ker ne moremo v nedogled širiti avtocest. Tudi, če se ozremo po večjih svetovnih mestih, kjer imajo 10-pasovnice. Še vedno imajo gnečo, morda celo še večjo.«
Je pa namenil pohvalne besede s širitvijo infrastrukture elektropolnilnic v Sloveniji, čeprav verjame, da električni avtomobili v naslednjih 10 letih še ne bodo prevzeli dominantne vloge na naših cestah: »Elektromobilnost se je začela dobro uveljavljati in to bo počela še naslednjih 15, 20 let, zato ker ne smemo pozabiti, da sta promet in mobilnost bolj stvar evolucije kot revolucije. Elektromobilnost je zagotovo ena od pravih poti v katero naj bi šel avtomobilizem.«
Kako s tehnologijo pomagati ljudem?
Na digitalne tehnologije in s tem na digitalno preobrazbo gledamo pretežno iz pozitivnih vidikov, medtem ko zanemarjamo pomanjkljivosti. Ampak moramo se pogovarjati o tem in predvsem kako zasnovati uporabne rešitve in prepričati ljudi, da jih uporabljajo. Podatki so pri tem bistvo in pametno mesto jih mora uporabiti, da pomaga svojim prebivalcem, so bili sklepčni udeleženci okrogle mize.
»Nismo še tako daleč, da bi nam umetna inteligenca vodila podjetja ali vladala, bi jo pa morala,« meni dr. Podjed, medtem ko je dr. Luštrek poudaril, da se moramo naučiti, česa so tehnologije sposobne in kdaj jim lahko zaupamo. »Razvijati bi morali občutke, česa so zmožne in česa ne. Zato pa je potreben čas. Jasne so sposobnosti električna orodja, vendar če bi jih pokazali mizarju izpred sto let, bi verjetno misli, da gre za čarovnijo.«
