NEW YORK, 22. september 2021 – Novo UNICEF-ovo poročilo razkriva, da otroci, mlajši od dveh let, ne dobivajo ustrezne hrane in hranil, ki jih potrebujejo za uspešno in dobro rast, kar posledično povzroča nepopravljivo škodo njihovemu razvoju.

Poročilo »Fed to fail? The crisis of children’s diets in early life« je obilo objavljeno pred vrhom Združenih narodov o prehranskih sistemih, ki se bo odvil ta teden. Opozarja na dejstvo, da vse več revščine, neenakosti, konfliktov, katastrof, povezanih s podnebjem, in izrednih razmer na področju zdravstva, kot je denimo pandemija Covida-19, prispeva k poglabljanju prehrambene krize najmlajših prebivalcev sveta.

»Ugotovitve, ki jih navaja poročilo, so jasne: ko gre zares, na milijone malčkov dobesedno hranimo za neuspeh,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a. »Slaba prehrana v prvih dveh letih življenja lahko nepopravljivo škodljivo vpliva na hitro rastoča telesa in možgane majhnih otrok, kar posledično vpliva tudi na njihovo šolanje, možnosti zaposlitve in prihodnost. S tem smo bili sicer seznanjeni že vrsto let, vendar je bilo na področju zagotavljanja prave vrste hranljive in varne hrane malčkom le malo napredka. Pravzaprav bi lahko stalne motnje, do katerih prihaja zaradi Covida-19, celo bistveno poslabšale stanje na tem področju.«

Analiza 91 držav je pokazala, da le polovica otrok v starosti med 6 in 23 mesecev prejema vsaj najmanjšo priporočeno količino dnevnih obrokov, samo tretjina pa jih zaužije vsaj najmanjše priporočeno število skupin živil, ki jih potrebujejo za uspešno rast. Pandemija še naprej povzroča motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev in v revščino peha vse več družin, poročilo pa razkriva tudi, da vpliva na način, na katerega družine hranijo svoje otroke. Raziskava, ki so jo izvedli v mestnih gospodinjstvih v Džakarti, je denimo pokazala, da je morala vsaj polovica družin prenehati s kupovanjem hranljivih živil. Posledično se je v letu 2020 odstotek otrok, ki zaužijejo vsaj najmanjše priporočeno število skupin živil, v primerjavi z letom 2018 zmanjšal za tretjino.

Otroci vse življenje nosijo posledice slabe prehrane in prehrambenih navad. Zaradi nezadostnega vnosa hranilnih snovi iz zelenjave, sadja, jajc, rib in mesa, ki jih potrebujejo za uspešno rast v otroštvu, otrokom grozi slabši razvoj kognitivnih sposobnosti, zmanjšana sposobnost učenja, slabo delovanje imunskega sistema, več okužb, potencialno pa celo smrt. Otroci, mlajši od 2 let, so najbolj občutljivi za vse oblike podhranjenosti (kronična in akutna podhranjenost, pomanjkanje mikrohranil, prekomerna telesna teža in debelost), do česar prihaja zaradi neustrezne prehrane, saj v otroštvu na kilogram telesne teže potrebujejo bistveno več nujno potrebnih hranil kot v drugih obdobjih življenja.

UNICEF ocenjuje, da je več kot polovica otrok, mlajših od 5 let, ki trpi zaradi akutne podhranjenosti, mlajših od 2 let (gre za približno 23 milijonov otrok), kronična podhranjenost pa je vse bolj razširjena pri otrocih med 6 in 23 mesecev starosti, saj njihove prehranske navade niso ustrezne glede na rastoče prehranske potrebe. Poročilo navaja, da je pri otrocih v starosti od 6 do 23 mesecev, ki živijo na podeželju ali v revnejših gospodinjstvih, bistveno bolj verjetno, da se bodo prehranjevali slabo v primerjavi s svojimi vrstniki, ki živijo v mestih ali v bogatejših gospodinjstvih. Leta 2020 je bil delež otrok, ki so prejeli najmanjše priporočeno število skupin živil, denimo dvakrat višji v mestih (39 %) kot pa na podeželju (23 %).

To poročilo poziva vlade, donatorje, organizacije civilne družbe in razvojne akterje, naj si za zagotavljanje hranilne, varne in cenovno ugodne prehrane prizadevajo za sodelovanje in tako poskrbijo za preobrazbo prehrambenih in zdravstvenih sistemov ter sistemov socialne zaščite z nekaj glavnimi ključnimi ukrepi, med katere spadajo tudi naslednji:
- Povečanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti hranljivih živil (tudi sadja, zelenjave, jajc, rib, mesa in obogatenih živil) tako, da se poskrbi za spodbudo njihove proizvodnje, distribucije in prodaje na drobno.
- Vpeljava nacionalnih standardov in zakonodaje, s katero bi se malčke zaščitilo pred nezdravo predelano in močno predelano hrano in pijačo ter ki bi pripomogli k odpravi škodljivih tržnih praks, ki so namenjene predvsem otrokom in družinam.
- Povečanje zaželenosti hranljivih in varnih živil s pomočjo različnih komunikacijskih kanalov, vključno z digitalnimi mediji, da se tako starše in otroke nagovori s usklajenimi sporočili, ki jih je enostavno razumeti.

Poročilo navaja, da je napredek mogoče doseči z investicijami. V Latinski Ameriki in v Karibih se denimo skoraj dve tretjini (62 %) otrok v starosti od 6 do 23 mesecev prehranjujeta z minimalno raznoliko prehrano, medtem ko v vzhodni in južni Afriki (24 %), zahodni in osrednji Afriki (21 %) in južni Aziji (19 %) manj kot eden od štirih otrok uživa minimalno raznoliko prehrano. V vseh regijah je treba poskrbeti za investicije, s katerimi se bo zagotovilo, da vsi otroci uživajo raznovrstno prehrano, ki jo potrebujejo za preprečevanje vseh oblik podhranjenosti, in tako lahko kar najbolje zrastejo, se razvijejo in se učijo.

»Otroci ne morejo preživeti in se uspešno razvijati le s praznimi kalorijami«, je dejala Henrietta Fore. »Prehrambene sisteme bomo lahko spremenili le, če združimo moči z vladami, zasebnim sektorjem, civilno družbo, razvojnimi in človekoljubnimi partnerji ter družinami in tako poskrbimo za hranljiv, varen in finančno ugoden način prehranjevanja za vse otroke. Bliža se vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih, ki je pomembna priložnost, saj lahko pripravimo vse potrebno za predstavitev globalnih prehranskih sistemov, ki bodo zadovoljili potrebe prav vsakega otroka.«

Fotografija: Okrog šestletne Ashley iz Gvatemale je razporejena hrana, ki jo deklica običajno jé doma. Njena mama Gloria je vključena v svetovanje o prehrani, ki podpira zdravje njene družine, a težavo predstavljajo visoki stroški in dostop do ustrezne hrane.

Nazaj