(Ljubljana/Ptuj, 24. oktober 2014) – Danes in jutri na Ptuju poteka 7. Kongres delovnih terapevtov Slovenije, »Z delovno terapijo do aktivnega življenja«. Letošnji kongres je poseben tudi zato, ker stroka delovne terapije obeležuje 50 let od začetka razvoja delovanja in 20 let Zbornice delovnih terapevtov Slovenije (ZDTS). Letos ima 60 let tudi Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča (URI - Soča) pod okriljem katerega se je delovna terapija začela tudi razvijati.  

Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki omogoča, da se ljudje kljub različnim okvaram, boleznim in prizadetostim vključujejo v njim smiselne vsakodnevne aktivnosti, kar pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje. Preko celotnega procesa obravnave, delovni terapevt pacienta enakopravno vključuje v proces sprejemanja odločitev o njegovem zdravljenju. Z različnimi pristopi in strategijami pacientu pomaga pri omejitvah ali nezmožnostih in mu pomaga pri bolj samostojnem življenju ali iskanju drugačnih rešitev.

Že v 50. letih prejšnjega stoletja se je delovna terapija izvajala v Zavodu Soča, vendar so bile terapevtke priučene ali so se šolale v tujini. Pred 50 leti pa je bil študij delovne terapije tudi uradno uveden na Višji šoli za zdravstvene delavce, posledično se je vzpostavljala vedno večja mreža delovnih terapevtov, uvajali so se sodobni pristopi v delovanju.  

V Sloveniji trenutno deluje približno 500 delovnih terapevtov, kar je 25 terapevtov na 100.000 prebivalcev. V primerjavi s Skandinavskimi državami, Nemčijo, Irsko, idr., kjer je tudi do 100 delovnih terapevtov na 100.000 ljudi, nas to umešča v spodnjo tretjino držav po številu delovnih terapevtov. Večinoma delujejo v institucijah na sekundarni ali terciarni ravni, kot so bolnišnice, klinike, inštituti), manj pa na primarni ravni zdravstvenih domov in lokalni ravni.

Zdenka Pihlar, dipl. del. ter., predsednica Zbornice delovnih terapevtov Slovenije (ZDTS): »Nujna bo sprememba vrednotenja storitev delovne terapije in prenos delovno terapevtskih programov v ožje in širše bivalno okolje. Izdelan je protokol obravnave delovnega terapevta na pacientovem domu. Le-ta je usmerjen v podporo posamezniku, da se aktivira in vključuje v izvedbo dnevnih aktivnosti. Znanstveno utemeljeni sodobni pristopi v delovni terapiji govorijo v prid aktivnemu posamezniku, saj mu na ta način ohranjamo telesne funkcije, vplivamo na socialno izoliranost in kakovost življenja. Kakovost življenja starejših in sprejem Zakona o dolgotrajni negi in oskrbi mora biti prioriteta naše družbe.«

V Zbornici delovnih terapevtov Slovenije si trenutno prizadevajo za večjo prepoznavnost svoje stroke in širjenje delovanja tudi na lokalno raven, saj bo na ta način bolj dostopna širši populaciji. Svetovni trendi gredo namreč v smeri krajšanja obdobja hospitalizacije in ohranjanja ljudi, predvsem starejših, v domači oskrbi, ob rehabilitaciji na domu.