V desnem atriju ljubljanske Mestne hiše se je včeraj odvila svečana obeležitev uradne ustanovitve pilotne Mreže vključujočih organizacij v Mestni občini Ljubljana. Ta bo organizacijam pomagala na poti reorganizacije in nadgradnje njihovega delovanja k večji vključujočnosti in dostopnosti za mlade, ki so ponavadi izključeni zaradi osebnih okoliščin (kot je spolna usmerjenost, hendikep, barva kože, etnično poreklo ali druge karakteristike zaradi katerih so družbeno stigmatizirani).

Mrežo je ustanovilo 13 organizacij, nastala je z namenom krepitve kapacitet mladinskih organizacij na področju vključevanja mladih z manj priložnostmi v Mestni občini Ljubljana. Med drugim bo mreža organizacijam omogočila, da si med seboj delijo znanje, veščine, opremo in druge pripomočke, s pomočjo katerih bodo izvajale bolj dostopne in vključujoče aktivnosti za mlade. Eva Jus, koordinatorka mreže, je kot enega od mnogih praktičnih aspektov navedla medorganizacijsko izposojo rampe za osebe z gibalno oviranostjo, ki so jo pri društvu Parada ponosa pred kratkim kupili za namen lažje organizacije vključujočih dogodkov. V mrežo so se na pobudo Društva Parada ponosa vključile organizacije Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko - Cirkokrog, KUD Mreža, Društvo ŠKUC, Društvo informacijski center Legebitra, Društvo Ključ, Slovenska Filantropija, Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO, Zavod Mirovni Inštitut Ljubljana, Društvo DIH, Združenje Sezam (Mladinska postaja Moste), KUD Pozitiv in Društvo Humanitas.

V uvodu je Simona Muršec, predsednica društva Parada ponosa, predstavila idejni okvir nastanka mreže ter priročnika Vključujoče organizacije, ki ga je društvo izdalo v začetku meseca. Priročnik opisuje koncepte na katerih temeljijo pristopi za vključevanje in nediskriminacijo v organizacijah. “Procesi organizacijske transformacije so izjemno težki. Če jih moramo delati zaradi zunanjih razlogov, zakonodaje, pritiskov, so manj uspešni,” je povedala Muršec, zato po njenem priročnik pomembno in nevsiljivo podpira organizacije na poti reorganizacije in nadgradnje njihovega delovanja k večji vključujočnosti in dostopnosti za mlade, ki so ponavadi izključeni zaradi osebnih okoliščin kot je spolna usmerjenost, hendikep, barva kože, etnično poreklo ali druge karakteristike zaradi katerih so družbeno stigmatizirani.

Na dogodku je spregovoril tudi Uroš Skrinar, direktor Zavoda za razvoj mobilnosti mladih - MOVIT, ki je pudaril, da je ena ključnih prioritet mladinskih projektov socialna vključenost marginaliziranih mladih. “Analize kažejo, da glavnina prijaviteljev mladinskih projektov prihaja iz Mestne občine Ljubljana. Zato bo v naslednjem razpisnem obdobju poudarek na podpori organizacijam, ki delujejo v širšem okolju, z več mladimi in ki so same po sebi medorganizacijske povezovalne strukture oz. mreže,” je napovedal Skrinar.

Ambasador Kraljevine Švedske Dag Hartelius je v video nagovoru pozdravil zbrane in izpostavil naslednje: “Pri vključujočih organizacijskih okoljih, pa naj bodo organizacije nevladne, profitne ali vladne, gre v osnovi za humanost. Ta poskrbi za dobro počutje vseh znotraj strukture, kar pospešuje kreativnost, produktivnost in organizacijam posledično daje bistveno konkurenčno prednost pri njihovem delu ali nastopanju na trgu. To je bistveno za našo skupno prihodnost.”

Katarina Gorenc, vodja Urada za mladino Mestne občine Ljubljana, je poudarila, da Mestna občina Ljubljana s svojimi projekti neprestano podpira razvoj socialne vključenosti: "A hkrati ugotavljamo, da na vključujočnosti delajo zgolj mladinske organizacije, specializirane za delo z marginaliziranimi skupinami." Cilj pa bi po njenih besedah moral biti, da bi bile vse organizacije pripravljene na vključevanje oseb z manj priložnostmi, marginaliziranih in tistih, odrinjenih na rob družbe. "Kar imamo zapisano v strateških dokumentih, ne bo vodilo premikov na področju večje vključevalnosti. Za to bodo morali poskrbeti šele premiki v glavah," je zaključila Gorenc.


Nazaj