Po zelo uspešno izpeljanem festivalu 48. Teden slovenske drame se v Prešernovem gledališču Kranj znova vračajo na utečene vsakdanje tirnice. Že nocoj (sreda, 18. aprila), ob 20. uri, bodo s predstavo Helverjeva noč gostovali pri zamejskih Slovencih v Šentjanžu, avstrijskem Rožu.
Po premoru bodo ta konec tedna tudi na domači oder znova postavili predstavo najplodovitejšega poljskega dramatika Tadeusza Słobodzianeka Naš razred, ki so jo pripravili v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj ter Mini teatrom Ljubljana in premierno odigrali 24. marca. Z zanimanjem si jo je ogledali tudi veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji, gospod Paweł Czerwiński in navdušeno sprejel častno pokroviteljstvo predstave.
Naš razred je ta hip eno izmed najbolj uprizarjanih in odmevnih besedil sodobne poljske dramatike, ki jo je Evropska gledališka konvencija uvrstila med deset najboljših sodobnih dram, napisanih v letih 2009 in 2010. Drama pripoveduje o zapletenih poljsko-judovskih odnosih v 20. stoletju, o kolektivni krivdi in o zgodovini, ki je ne moremo soditi ali spremeniti. Nastala je po resničnih dogodkih in spremlja skupino sošolcev – Poljakov in Judov – od leta 1925 vse do našega časa. Ko odrastejo, se njihova prijateljska zabava in mladostne ljubezni končajo. Izbruhne vojna in v mesto vkorakajo okupatorske sile, najprej sovjetske, nato nacistične. Antisemitizem v mestu Jedwabne na jugu države preraste v niz nasilnih dogodkov in doseže vrhunec leta 1941 v množičnem pogromu nad lokalnim judovskim prebivalstvom.
Gre za odmevno družbeno aktualno predstavo, ki je tako doma na Poljskem kot v tujini vzbudila veliko iskrenega zanimanja ter spodbudila aktivno razpravljanje o krhkosti miru med ljudmi, na kar nikoli ni odveč opozarjati, pa čeprav s takšnimi primeri iz preteklosti. Predstava nosi sporočilo miru in pomeni vnovičen klic k razumevanju med narodi, strpnosti in prijateljstvu, v multikulturnem evropskem prostoru, ki je že stoletja na prepihu različnih jezikov in civilizacij, to nikoli ne zastara.
Tema predstave je seveda maščevanje. »V besedilu se ves čas igramo z nekakšnimi presenečenji in obrati v perspektivi resnice in ugotavljanju, kaj to sploh je, kdo naj jo podaja in kdo prejema,« razlaga mlada režiserka predstave Naš razred, Nina Rajić Kranjac. »Gre za dramo konstantnih nemirov, ki se začnejo že v obdobju otroštva z drobnimi nesoglasji v razredu, nadaljujejo z izpovedmi prvih ljubezni, razlikovanji zaradi vere in družbenega statusa ...«
Ti nemiri v človeku spodbujajo konstanten boj za preživetje, ne glede na ceno ali posledice, ki jih bodo imeli v življenju nekoga drugega, pa četudi sošolca, prijatelja, na koncu pa se vprašamo, ali je imelo vse skupaj sploh smisel. »To prepuščamo gledalcem samim,« je po premieri povedala režiserka.
Na odru Prešernovega gledališča Kranj si Naš razred lahko ogledate jutri, v četrtek, 19. aprila, v petek, 20. aprila, in v soboto, 21. aprila, vsak večer ob 20.00.
V začetku prihodnjega tedna pa se ansambel PGK odpravlja na gostovanje v Novo mesto. V ponedeljek, 23. aprila, in v torek, 24. aprila, obakrat ob 20. uri, bodo na odru Kulturnega centra Janeza Trdine odigrali avtorski projekt Stenica, ki je bil na nedavnem 48. Tednu slovenske drame kar dvojno nagrajen. Zasedba predstave, ki so jo v kranjskem teatru na oder postavili v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, je prepričlivo prejela najboljšo oceno občinstva, strokovna komisija pa ji je podelila prestižno priznanje, Šeligovo nagrado.
Avtorski projekt Stenica, ki ga je režiral Jernej Lorenci, govori o globalizaciji in kapitalistično-tržnem sistemu ter ameriški pop kulturi, ki se širi v vse kotičke sveta. Toda za sobivanje v družbi je vedno ključen odnos med posameznikom in kolektivom. Kako je bilo s posameznikom in svobodo pred 50 leti? In kako je danes? Tako v socializmu kot kapitalizmu je posameznikova svoboda omejena. Kaj je včasih povezovalo kolektiv in kaj danes? Skupne ideje in solidarnost ali vsiljiva ideologija, ubogljivost in strah pred avtoritetami. V sodobnem potrošniškem kapitalizmu je na pohodu ekstremni individualizem, a je posameznik izjemno omejen, podvržen ekonomiji prostega trga, včasih se zdi izgubljen. Povezujejo nas potrošniške navade, pop kultura ter ob vzponu ksenofobije in desnih politikov tudi strah pred sovražnikom, pred tujim in drugačnim.
Predstava se ponorčuje iz človeške slabosti in družbene distopičnosti, hkrati pa preizprašuje vrednote, na nek način išče utopijo in povezovanje. V začetku prihodnjega tedna, v dolenjski prestolnici vas čaka predstava vredna obiska, ena od zadnjih priložnosti za ogled.
April bo ansambel Prešernovega gledališča Kranj ravno na praznik, v petek, 27. aprila, zaključil praznično. Na 35. Nušićevih dnevih v srbskem Smederevu bodo igralci ta dan ob 20.00 nastopili s komedijo Branislava Nušića Žalujoča družina, ki jo je režiral Igor Vuk Torbica. Največji srbski komediograf, mojster karakterne komedije, je namreč svojo kritično ost usmeril v pokvarjeno, sprenevedavo in povampirjeno družbo oziroma družino, ki se po stričevem pogrebu zbere na njegovem domu in v kateri je vsak od tako imenovanih »sorodnikov« prepričan o tem, da je prav on neizpodbitno upravičen do dediščine, kar je v Sloveniji konec koncev postal že nekakšen nacionalni »šport« oziroma arhetip, skozi katerega se zrcalijo moralna sprevrženost, pohlep, dvoličnost in lakomnost. Duhovite, strupene in večno aktualne Nušićeve igre o razkrinkavanju hipokrizije, laži in pohlepa zato ne razumemo zgolj kot lahkotne, sproščujoče in neobvezne komedije, ampak predvsem kot priložnost za radikalno kritiko in detekcijo družbene moralno-etične sprevrženosti, obenem pa tudi kot koncizen in neusmiljen prikaz vsakdanje človeške banalnosti in pritlehnosti.
Foto: Boris B.Voglar
